dornava kambic

Arhitektura

Oddelek za arhitekturo se ukvarja s preučevanjem arhitekture, arhitektov in arhitekturnega razvoja v 20. in 21. stoletju na območju držav, katerih del je bilo v zgodovini slovensko ozemlje in kjer so gradili slovenski arhitekti. Arhiv in dokumentacija novejše slovenske arhitekture obsega načrte, risbe, skice, modele, pisma, fotografije in filme ter drugo gradivo iz zapuščin arhitektov. Med drugim so to knjige, fascikli, mape s projekti, strokovne revije in časopisi, prospekti ter drugi predmeti. Konec leta 2010 je zbirka obsegala arhive 80 slovenskih arhitektov oziroma okoli 66 tisoč enot gradiva, ki ga v muzeju vseskozi dopolnjujemo z novim v obliki daril, odkupov in s preslikavami dokumentov iz zasebnih arhivov. Ker je bila ustanovitev Arhitekturnega muzeja Ljubljana leta 1972 povezana z odkupom Plečnikove zapuščine je muzej v preteklosti veliko dela posvetil Plečniku.

V arhitekturnih depojih MAO so shranjeni različni dokumenti o delu skoraj vseh vidnih slovenskih arhitektov, Plečnikovega sodobnika Ivana Vurnika in Behrensovih študentov Iva Spinčiča, Jožeta Mesarja, Ferija Novaka. Obsežni so arhivi arhitektov Dušana Grabrijana, Gizele Šuklje, Stanka Rohrmana, Danila Fürsta, Iva Medveda, Maksa Strenarja, Borisa Kobeta in Plečnikovega stavbenika Antona Suhadolca. Pomembni so arhivi Ivana Jagra, Mihe Osolina, Domicijana Serajnika, Jaroslava Černigoja, Vinka Glanza, Franceta Tomažiča, Cirila Tavčarja, Vladimire Bratuž in drugih.

V zbirki so vse zapuščine Plečnikovih diplomantov, ki so v tridesetih letih nabirali dodatno znanje pri arhitektu Le Corbusieru v Parizu na Rue de Sèvres 35. Raznovrstno gradivo arhitekta Miroslava Oražma, prof. Milana Severja, Hrvoja Brnčiča, prof. dr. Marjana Tepine, prof. Edvarda Ravnikarja (zapuščina s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani), Jovana Krunića in Marka Župančiča je še vedno v fazi evidentiranja in preučevanja.

V zadnjih nekaj letih je MAO pridobil največ gradiva od nekdanjih študentov profesorja Edvarda Ravnikarja, kot so Vladimir Braco Mušič, Anton Pibernik, Miloš Lapajne, Majda Dobravc Lajovic, Janez Lajovic, Stanko Kristl, Katarina Bebler, Marija Vovk, Nevenka Sterlekar, Branka Tancig Novak in drugih. Posebne pozornosti je deležno gradivo o Smeri B, študijskem programu na Fakulteti za arhitekturo v šolskem letu 1960/61. Obsežen je tudi arhiv oblikovalca Nika Kralja, nadvse zanimiva pa dokumentacija o graditelju ljubljanskega nebotičnika, arhitektu Vladimiru Šubicu, ki so jo muzeju darovali Zorka Šubic Ciani, Mladen Šubic in Janez Koželj.

Oddelek pa dokumentira tudi razvoj arhitekture na Slovenskem od prvih začetkov do obdobja moderne. Njen najobsežnejši del sestavljajo starejše in novejše analogne in digitalne fotografije arhitekturnih spomenikov na Slovenskem od prazgodovine do moderne. V zbirki hranimo tudi vrsto lesenih maket starejših arhitekturnih spomenikov, ki so nastale zlasti v povezavi z razstavami starejše arhitekture ter originale in kopije starejših in novejših risb in načrtov posameznih arhitekturnih spomenikov. 

Sorodne vsebine