Davorin Savnik, telefon ETA 80
Niko Kralj, Stol Rex

Oblikovanje

Industrijsko oblikovanje

Zbirka industrijskega oblikovanja MAO je izjemno raznolika. Vsebuje uporabne in okrasne predmete iz različnih materialov, od tekstila, lesa, kovine do stekla in različnih umetnih materialov. Izdelani so bili za zelo različne dejavnosti (elektronika, zdravstvo, oprema prostorov, šport, javni prostori, igra …). Pri tem posebej izstopajo izdelki, povezani z uspešnimi slovenskimi podjetji in z razvojem sodobne industrijske proizvodnje v Sloveniji. Podjetja, kot so Stol, Iskra, Gorenje, Rogaška, Steklarna Hrastnik, Dekorativna, Elan in podobna, so pomembno vplivala na razvoj oblikovanja v Sloveniji in posledično na uveljavitev vidnih oblikovalskih imen.

Med pomembnimi oblikovalci, zastopanimi v MAO, so staroste slovenskega oblikovanja, kot na primer Albert Kastelec, Oskar Kogoj, Niko Kralj, Janja Lap, Slavko Marcen, Saša Mächtig, Ferdo Pak, Davorin Savnik, Branko Uršič, Dušana Uršič in drugi. Sledi srednja generacija z Vladimirjem Pezdircem, Igorjem Roso in Janezom Smerdeljem. Med predstavniki sodobne oblikovalske produkcije pa podjetje Gigodesign, Bojan Klančar, Jure Miklavc in Rok Oblak. Ponos MAO so lepo oblikovani mikrofoni, magnetofoni, osciloskopi in drugi specialni elektronski aparati Marka Turka, izjemnega oblikovalca na področju elektroakustike. Z organizirano akcijo zbiranja izdelkov Iskra v letu 2009 je muzej pridobil obsežno zbirko Iskrinih telefonov, števcev, radijskih in televizijskih aparatov, malih gospodinjskih aparatov, ročnega orodja in drugega.

Poleg slovenskih proizvodov zbirko redno dopolnjuje tudi z izdelki, ki sodelujejo na bienalu industrijskega oblikovanja. Mednarodna prireditev, ki jo muzej organizira že skoraj 50 let, je zbirko obogatila z imeni, kot so Ron Arad, Konstantin Grcic, Karol Krčmar, Marina Paul, Judith Rataitz in Richard Sapper, ter podjetja Alessi, Authentics, Zanussi, Lamy, Rodenstock in številna druga.

Bienale industrijskega oblikovanja (BIO) je eden redkih mednarodnih oblikovalskih dogodkov, ki z izborom dobro oblikovanih izdelkov že od leta 1964 promovira sodobne tokove v svetovnem oblikovanju. BIO je bil ustanovljen leta 1963, na pobudo strokovnih organizacij in posameznikov so ga ustanovili tedanji Mestni svet Ljubljana (MSL), Gospodarska zbornica SR Slovenije (GZ SRS) in Kulturniška skupščina Slovenije, leto pozneje pa je bila postavljena prva razstava BIO 1. Znotraj muzeja je začel delovati ob njegovi ustanovitvi leta 1972. Več o bienalu na www.bio.si

Vizualne komunikacije

MAO je edina ustanova, ki v Sloveniji hrani zbirko vizualnih komunikacij. Zbirka se je začela oblikovati ob ustanovitvi Arhitekturnega muzeja Ljubljana leta 1972 in šteje okoli 9000 enot. Sestavljajo jo plakati, knjige, katalogi, revije in časopisi, letna poročila, prospekti, celostne grafične podobe, koledarji, znaki, informacijska grafika, embalaža in druge tiskovine. Med 340 oblikovalci med drugim nastopajo Janez Trpin, Peter Kocjančič, Grega Košak, Jože Brumen, Majda Dobravec, Uroš Vagaja, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc, Jani Bavčer, Kostja Gatnik, Miljenko Licul, Ranko Novak, Novi kolektivizem, Luks studio in številni mlajši ustvarjalci. V zbirki so zastopani tudi mednarodni avtorji: Ivan Picelj, Dalibor Martinis, Boris Bučan, Shin Matsunaga, Per Arnoldi, Giovanni Pintori, Paul Rand in drugi.  

Večino del so muzeju podarili avtorji, proizvajalci, naročniki, Društvo oblikovalcev Slovenije in posamezniki. Zbirka predstavlja zgodovino slovenskega grafičnega oblikovanja. Poudarek je na temeljnih delih in oblikovalcih, ki so zaznamovali njegov razvoj in napredek skozi čas. Hranjena dela pričajo o časovnem razponu grafično-oblikovalskih del (s poudarkom na drugi polovici 20. stoletja), pa tudi njihovi raznolikosti. V zbirki so zelo dobro zastopana dela pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja, ki so po drugi svetovni vojni vzpostavljali novo stroko, ter njihovih naslednikov v sedemdesetih in osemdesetih, vse do del mlajših generacij, diplomantov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter ostalih oblikovalcev najmlajših generacij. MAO se ponaša tudi z nekaj starejšimi deli, izpred druge svetovne vojne. Del zbirke sestavljajo tudi dela tujih oblikovalcev, in sicer iz osemindvajsetih držav. Večino so jih podarili oblikovalci, ki so skozi leta razstavljali na Bienalu industrijskega oblikovanja. Poleg izdelkov vizualnih komunikacij MAO hrani tudi dokumentarno gradivo, ki obsega mape posameznih oblikovalcev in oblikovalskih studiev ter tematske mape s področja vizualnih komunikacij.
 

Sorodne vsebine