Naplavljeni plastični odpadki, Kanapou, ZDA, 2006, foto: © NOAA/Marine Debris Program / Stranded plastic waste, Kanapou, USA, 2006, photo: © NOAA/Marine Debris Program
Naplavnine s Hawaiijev, Muzej za oblikovanje Zürich, foto: 2010, © ZHdK / Debris from Hawaii, Museum für Gestaltung Zürich, photo: 2010, © ZHdK
Chris Jordan, Midway: Message from the Gyre, Serija od leta 2009, foto: © Chris Jordan, Courtesy of Christophe Guye Galerie / Chris Jordan, Midway: Message from the Gyre, Serie since 2009, photo: © Chris Jordan, Courtesy of Christophe Guye Galerie

Razstava

Končna postaja: morje?

8.12.-23.4.2017

Projekt o plastičnih odpadkih

Vsak dan v morje zaide ogromna količina plastičnih odpadkov, ki se tako postopoma spreminjajo v plastično juho – z resnimi posledicami za naše zdravje. Toda kaj se zgodi s plastičnimi izdelki ob koncu njihove življenjske dobe?

Razstava osvetljuje ozadje problema in njegov pogubni učinek na morja, živalstvo in človeštvo. Predstavlja najbolj razširjene vrste plastike ter izpostavlja vprašanja o porabi, zdravstvenih tveganjih, mikroplastiki, življenjskem ciklu materiala in bioplastiki.

Plastične vrečke, otroške igrače, plastenke, živilska embalaža … Od začetka 20. stoletja je ta material na osnovi mineralnih olj doživel zmagovit pohod skozi svet potrošništva. Prednosti plastike so očitne: je poceni, preprosta za obdelavo in ima lahko katere koli zaželene značilnosti. Naš vsakdan je poln plastike. Toda kaj se zgodi s plastičnimi izdelki ob koncu njihove življenjske dobe?

Velik del teh izdelkov (vsako leto več kot 6,4 milijona ton) nenadzorovano pristane v našem okolju ter naposled tudi v morjih, ki se tako postopoma spreminjajo v globalno plastično juho. Danes koščke plastike najdemo v praktično vsakem kvadratnem kilometru morske vode. Čeprav na površju plavajo le majhne količine plastike, so se te zaradi vpliva morskih tokov združile v ogromne plastične spirale. Največja taka spirala leži v Tihem oceanu in je že dosegla velikost srednje Evrope. Toda ali je morje res končna postaja? Ker običajna plastika ni biološko razgradljiva, razpada na vedno manjše koščke in vstopi v prehransko verigo. In tako se na koncu odpadki ponovno znajdejo na naših krožnikih, posledice za naše zdravje pa so alarmantne.

Razstava se osredotoča na konec življenjske dobe oblikovalskih predmetov: osrednji del razstave Končna postaja morje? in simbol ekološke katastrofe je instalacija plastičnih naplavin iz svetovnih morij. Partnerji razstave so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in v Baltskem morju. Eksponati prikazujejo izvor, življenjsko dobo, smisel in nesmisel plastičnih izdelkov. Poleg nenavadnih predmetov iz ribiške industrije tu najdemo vsem dobro znane vsakdanje predmete, kot so plastični kozarci ali zobne ščetke, ki se jim jasno vidi, da so plavali v vodi in da so doživeli bližnja srečanja z morskimi bitji.

Razstava tudi osvetli ozadje problema in njegov pogubni učinek na morja, živalstvo in človeštvo. Predstavljene so najbolj razširjene vrste plastike ter izpostavljena vprašanja o porabi, zdravstvenih tveganjih, mikroplastiki, življenjskem ciklu materiala in bioplastiki. Poleg tega razstava prikaže tudi lokalna in mednarodna prizadevanja pri iskanju možnih rešitev problema, kot so zmanjšanje obsega uporabe, recikliranje in ponovna uporaba, s katerimi nas želi prisiliti v razmišljanje in naposled tudi v ukrepanje.  

V MAO smo ob razstavi pripravili spremljevalno razstavo z izborom plastičnih predmetov iz muzejske zbirke industrijskega oblikovanja, kjer bodo v ospredju umetni materiali ter lastnosti teh materialov. Na področju restavratorstva in konservatorstva sodijo namreč med večje izzive, saj gre za razmeroma nove materiale, ki se po sestavi med seboj močno razlikujejo, s spreminjanjem njihovih lastnosti na daljši rok pa še nimamo dovolj izkušenj. In ker želimo muzejske predmete ohraniti čim dlje, so lahko pri tem v pomoč raziskave in spoznanja s področja kemije, fizike, tehnologije idr., dognana v okviru naravovarstva in ekologije.

V skladu z navedenim je poseben poudarek razstave namenjen izobraževalnemu programu. Predstavljene so publikacije, spletne strani, študije, filmski posnetki in projekti.

Razstava v MAO prihaja po gostovanju v več kot 17 mestih po celem svetu, med njimi tudi na Finskem, v Nemčiji, v Hong Kongu in Maroku ter na Danskem

Organizacija razstave: Muzej za oblikovanje Zürich, Švica
Kustosa:
Christian Brändle in Angeli Sachs, Muzej za oblikovanje Zürich
Kustosa v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje: Špela Šubic in Nikola Pongrac

Sodelujoči pri razstavi: Inštitut za vode Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo - Morska biološka postaja Piran, Kemijski inštitut, AquafilSLO, d.o.o., Društvo Morigenos, Zavod za varstvo kulturne dediščine – Restavratorski center

Spletna platforma, ki je bila ustvarjena za to razstavo, vsebuje poglobljene informacije o razstavi, obsežen izobraževalni program ter najpomembnejše teme v povezavi s plastiko. Več o projektu.

Mnenja lahko izmenjate tudi na FACEBOOK strani razstave.

Projekt in spremljajoča potujoča razstava se izvajata s podporo Fundacije Drosos.

  

 

Razstavo in program v Sloveniji je podprlo Veleposlaništvo Švice in Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske .

 

 

MAO program podpira

Lokacija

MAO
Pot na Fužine 2

Otvoritev

8. 12. ob 19.00
Glavna govornica na otvoritvi bo prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, po razstavi bo obiskovalce popeljal Roman Aebersold iz Muzeja za oblikovanje Zürich.

Vstopnina

Po ceniku muzeja
Za člane MAO brezplačno

Informacije

Pridržujemo si pravico do spremembe programa!

infobio(at)mao.si
01/ 548 42 74

Za medije >>

Organizacija

Muzej za oblikovanje Zürich
MAO