Stol Rex, oblikovanje: Niko Kralj
Stol 4455, oblikovanje: Niko Kralj, foto: Domen Pal
Sistem Javor, oblikovanje: Niko Kralj

Razstava

Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec

15.12.-4.3.2012

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je na ogled razstava legende in utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja - Nika Kralja. Razstava je prvi tako obsežen retrospektivni pregled Kraljevega dela, njegove oblikovalske poti in vloge, ki jo je odigral pri razvoju oblikovalske stroke v sodobni Sloveniji. Iz bogate zbirke MAO so prvič na ogled njegovi arhivi, skice, fotografije, različni prototipi in končni izdelki. Med njimi so najpomembnejši zložljivi naslanjač Rex, serija Lupina, 4455 ter modularno sistemsko pohištvo Futura, Savinja, Javor in Konstrukta, če naštejemo le najbolj znane. Za namen razstave je podjetje Impakta Les, d.o.o., rekonstruiralo stol Mosquito, ki sicer nikoli ni bil v redni proizvodnji, vendar predstavlja pomembno poglavje v Kraljevem raziskovanju materialov in tehnologije.

Niko Kralj ni le legenda slovenskega industrijskega oblikovanja, temveč tudi njegov utemeljitelj. Sodi med najpomembnejše svetovne industrijske oblikovalce 20. stoletja. Njegova oblikovalska kariera je dolga in poleg več izpeljank znamenitega Rexa obsega oblikovanje številnih stolov in pohištvenih sistemov. Inovativne rešitve, ki jih je Kralj uporabil pri oblikovanju pohištva in drugih izdelkov, so prispevale k uveljavitvi slovenske pohištvene industrije in razvoju kulture bivanja v Sloveniji. Pričajo o bogatem znanju oblikovalca in družbeni naravnanosti njegovega dela. Zaradi brezčasnosti oblikovanja se mnogi Kraljevi izdelki uvrščajo v klasiko svetovnega oblikovanja.

Širok spekter njegovega delovanja poleg načrtovanja izdelkov in proizvodnih programov, ki so zaznamovali domove in pisarne konec 20. stoletja, obsega prizadevanja za racionalizacijo proizvodnje in pionirske dosežke na področju izobraževanja oblikovalcev. Ustanovil in vodil je Inštitut za oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v okviru katerega je izpeljal več deset raziskovalnih nalog in prispeval k razvoju teorije oblikovanja. Je avtor dobrih sto patentov doma in v tujini in plodovit pisec številnih člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad.

O razstavi
»Ko govorimo o pionirju slovenskega industrijskega oblikovanja govorimo o tistem najoprijemljivejšem elementu materialne kulture, ki gradi naše okolje, hkrati pa je zaradi svoje navidezne samoumevnosti njen najbolj spregledan del. Na razstavi kažemo vrhunce, ki so bili (in v številnih primerih so še) okoli nas. Za njimi pa je stala ena oseba, industrijski oblikovalec Niko Kralj. Kralj je našo materialno kulturo soustvarjal skoraj celotno drugo polovico dvajsetega stoletja. Če smo natančni, vse od leta 1952, ko se je kot mlad diplomant Fakultete za arhitekturo zaposlil v tovarni Stol, v Kamniku.

V relativno kratkem obdobju osmih let je Kralj v tovarni Stol zaživel v vsem svojem potencialu. Danes, ko gledamo nazaj se zdi, da mu je – kot bi mignil – uspelo prepričati vodstvo v proizvodnjo doma oblikovanega pohištva, v zameno za stanje v katerega je prvi dan vstopil: izdelovanje licenčnih in delno spremenjenih tujih izdelkov. Povedano drugače, Kralju je že v prvem letu profesionalnega delovanja uspelo postaviti za slovensko oblikovanje dva zgodovinska mejnika: jeseni leta 1952 je pripravil program in organiziral projektantsko delo za prvo oblikovalsko-razvojno tovarniško službo, ne samo v Sloveniji, ampak v celotni tedanji Jugoslaviji, in hkrati je istega leta predstavil prototip prvega fotelja Rex. Poleg sklopljivega naslanjača Rex danes med brezčasne kose oblikovanja iz tistega obdobja prištevamo še stola Lupina in 4455. Prav slednjega je britanski zgodovinar oblikovanja, Jonathan M. Woodham, označil za prvi pravi primer slovenskega industrijskega oblikovanja.

V letu 1960 se je Kralj na pobudo Eda Ravnikarja (profesorja s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG) pridružil ekipi predavateljev na novo ustanovljeni smeri B. Novi programa je poleg študija arhitekture omogočal tudi študij oblikovanja, toda zaradi nesoglasij in pomanjkanja kadra so študijsko smer B po dveh letih ukinili. Po nekajletni vrzeli, leta 1966, na FAGG ustanovijo Inštitut za industrijsko oblikovanje (IIO), katerega poslanstvo je bilo pedagoško in raziskovalno delo v sodelovanju z industrijo. Kralj je bil imenovan za vodjo Inštituta in na tem delovnem mestu je ostal vse do upokojitve, leta 1992. Med ključne razvojne izdelke omenjenega obdobja sodi razvoj modularnega, sistemskega pohištva. Kralj si je za ideal postavil komponibilne industrijsko proizvedene enote, ki pa bi uporabniku omogočale preprosto sestavljanje po lastnih zamislih. Ali kot je slednje razložil Kralj, s sistemom Futura, Savinja in Javor (če naštejemo le najbolj znane) si je prizadeval doseči »unikatnost skozi serijo«.

In prav z zadnjimi besedami bi lahko opisali tudi Kralja samega. Bil je svojstven raziskovalec, inovator, pedagog, toda s pomembnim dodatkom: v svojem bistvu je bil in ostal industrijski oblikovalec«. (Špela Šubic in Barbara Predan, kustosinji razstave)

Knjiga
Ob razstavi bo izšla knjiga o delu Nika Kralja. Poleg člankov o njegovem oblikovalskem delu in publicistiki knjiga ponuja še izbor Kraljevih besedil, med katerimi je nekaj še nikoli objavljenih, in intervjuje z njim.
Obseg: 192 strani. Barvno. Slovenski jezik.
 

 Kratek film o raziskovanju arhiva Nika Kralja, maj-november 2011.


Muzejska trgovina
Stol Rex, ki ga danes izdeluje podjetje Impakta Les, lahko kupite tudi v muzejski trgovini MAO ali na www.rex-kralj.si. V naslednjem letu pa bo prvič na voljo tudi stol Mosquito.

Nagradna igra
Ob razstavi poteka tudi nagradna igra z glavno nagrado stolom Rex, ki ga podarja Impakta Les, d.o.o. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani in v razstavnih prostorih MAO. Znana je nagrajenka nagradne igre. več »
 

Program MAO v letu 2011 podpirajo:
  
            

Medijski pokrovitelj razstave je Deloindom+, revija o kulturi bivanja. V aktualni številki revije smo izbrali dvanajst idej za lepšanje doma in vsakdana, ki se jih lahko loti vsak.  Dvanajst slovenskih arhitektov smo vprašali, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Dvanajst tistih, ki so nas v preteklosti s svojim načinom življenja, dela in razmišljanja prepričali, da znajo vsako stvar, pa če je še tako slaba, obrniti sebi v prid, pa pripoveduje o drobnih lepotah in trajnih vrednotah v življenju. več>>
Postanite naročniki Deloindoma+ in deležni boste posebne ugodnosti: plačate 5 številk, eno vam podarimo. Cena celoletne naročnine (6 številk) je 17, 50 EUR (redna cena 21 EUR). Naročniško razmerje sklenete na brezplačni številki 080 11 99 oziroma elektronskem naslovu narocnine@delo.si.

Otvoritev

Četrtek, 15. december, ob 19. uri

Razstava je delno prilagojena za slepe in slabovidne osebe.