Razstava

Prenavljamo!!!

18.4.-20.10.2019

Mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij bomo proslavili z odprtjem razstave, ki skozi nabor preteklih in sodobnih projektov izpostavlja pomen sodelovanja, potrebnega za to, da hiše, ki so preživele prvotno rabo, lahko zaživijo nova življenja. Razstava predstavlja prenovljene zgradbe v Sloveniji, ki so nepogrešljiv del zgodovine mest in naselij ter nosilec lokalne ali celo nacionalne identitete.

Razstava skozi nabor preteklih in sodobnih projektov izpostavlja pomen sodelovanja, ki je potrebno za to, da hiše, ki so preživele svojo prvotno rabo, lahko zaživijo nova življenja. Mnoge od predstavljenih stavb so nepogrešljiv del zgodovine mest in naselij ter nosilec lokalne ali celo nacionalne identitete. Dejstvo, da so danes ohranjene in žive, je rezultat sodelovanja mnogovrstnih poklicev, predvsem pa arhitektov in konservatorjev. V zgodovini se je vrsta sodelujočih pri teh projektih spopadala z zahtevnim načrtovanjem preobrazbe stavbne dediščine na način, da se sodobna arhitektura prekriva z naloženimi substrati prejšnjih zgodovinskih dob. Zato mnoge prenove še danes veljajo za radikalne in polemične, obenem pa so zaznamovale zgodovino in razvoj arhitekture in varstva kulturne dediščine. Za njimi stojijo pomembni protagonisti, od arhitektov Jožeta Plečnika, Antona Bitenca in Vojteha Ravnikarja ter arhitektov in konservatorjev Borisa Kobeta, Marjana Mušiča in Otona Jugovca do konservatorjev – umetnostnih zgodovinarjev Franceta Steleta, Naceta Šumija in Ivana Sedeja ter etnologa Franja Baša.

Osrednji del razstave predstavlja sodobne prenove in izpostavlja dileme, ki se danes pojavljajo pri preobrazbi zgradb. Prenove nas soočajo z vprašanji ohranjanja in dediščinskih politik. Razkrivajo pa tudi protislovje, ki je vgrajeno v arhitekturo. Dobra arhitektura mora biti odporna in trajna. A prav zaradi tega zgradbe pogosto več kot le enkrat preživijo namen in rabo, zaradi katerih so bile zgrajene. Ker se družba in njene potrebe neprestano in temeljito spreminjajo, zgradbe postopoma postanejo neprimerne za dejavnosti sodobnega časa.

Ohranjanje stavbne dediščine tako zahteva na videz nemogoče. Zgradbe je treba strogo varovati, a jih obenem temeljito spreminjati, da bi lahko živele v prihodnosti. Pred to preizkušnjo je že od 19. stoletja postavljeno vse, kar je zgodovinsko. Mnoge stare stavbe so v svoji neverjetni zgodovini večkrat mutirale v nekaj popolnoma drugega, spremenile svojo obliko, a obenem navzven ohranile bistvene zgodovinske sloje. Procesi, ki so potrebni za preobrazbo katerekoli zgradbe, so konfliktni in zahtevni, gradbeni posegi, ki so nujni za ohranitev zgradb, pa so brutalni. Da bi hiše preživele, so potrebne rušitve in prilagoditve. V ozadju teh procesov sta neizogibna konflikt in dialog med strokovnjaki in z javnostjo. Zato arhitektura skozi prenove bolj kot skozi katerekoli druge projekte odraža sposobnost dogovarjanja in iskanja kompromisov.

Prenove zgradb pa imajo danes še veliko širši pomen kot zgolj ohranjanje nepremične dediščine. Smotrna prenova stavbne dediščine lahko služi kot učinkovito orodje za nadzor vplivov na okolje in nepotrebnega širjenja naselij v krajino. S ponovno uporabo obstoječih zgradb zmanjšujemo porabo energije, ki je potrebna za novogradnje, predvsem pa občutno zmanjšujemo količino gradbenih odpadkov.

Predstavljena dela: mestni muzej v Auerspergovi palači (Ljubljana); knjižnica v gradu Ravne (Ravne na Koroškem); Moderna galerija (Ljubljana); Opera in balet (Ljubljana); Kino Park (Murska Sobota); Narodna galerija (Ljubljana); Ministrstvo za zunanje zadeve v dekliškem liceju Mladika (Ljubljana); rektorat primorske univerze v Armeriji in Foresteriji (Koper); Center urbane kulture v Kinu Šiška (Ljubljana); Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v gradu Hompoš (Maribor); lutkovno gledališče v minoritskem samostanu (Maribor); muzej in glasbena šola v grajski pristavi (Ormož); mestna knjižnica v veleblagovnici Globus (Kranj); kongresno-kulturno središče v dominikanskem samostanu (Ptuj); ljubljanski grad (Ljubljana); Gimnazija Poljane (Ljubljana); športni center Vigor v tovarni Litostroj (Ljubljana); Grajski park (Radovljica).

Ustvarjalci:

Kustosi razstave: Matevž Čelik, Natalija Lapajne, Andraž Keršič
V sodelovanju z: Marija Režek Kambič
Tehnična ekipa: Matjaž Rozina, Tadej Golob
Oblikovanje razstave: Mateo Eiletz, Claudia Ortigas
Grafično oblikovanje: Zoran Pungerčar

Pri pripravi razstave so pomagali: avtorji projektov, odgovorni konservatorji ZVKDS in Bea Avguštin, Polona Bitenc, Jaka Bonča, Mateja Breščak, Franci Bukovnik, Martin Horvat, Sonja Ana Hoyer, Jernej Hudolin, Barbara Jaki, Bernarda Jesenko Filipič, Jurij Kobe, Matevž Košir, Meta Kutin, Nika Leben, Jassmina Marijan, Damjana Mustar, Blaž Peršin, Tina Ponebšek, Ana Porok, Sabina Ravnikar, Ivo Vraničar, Maruša Zorec

Lokacija

MAO
Pot na Fužine 2

Spremljevalni program

Vodeni ogledi
21.4.: zaradi praznikov ODPADE
5.5.: Matevž Čelik, Natalija Lapajne in Andraž Keršič
19.5.: Katarina Metelko
2.6.: Andraž Keršič
16.6. Gojko Zupan (Direktorat za dediščino, MK) - s posebnim poudarkom na stavbnem kompleksu Mladika
30.6. Katarina Metelko
8.9.: Marija Režek Kambič
22.9.: Andraž Keršič
6.10. Natalija Lapajne
20.10.: Matevž Čelik, Natalija Lapajne in Andraž Keršič

MINIMAO Ustvarjalnice
21.4.: ZARADI PRAZNIKOV ODPADE
5.5.:Ko gradiček postane velik, je grad
19.5.: Moje telo – moja arhitektura
2.6.: Konstrukcije
16.6.: Moja secesijska hiša
30.6.: Ko stara hiša dobi novo preobleko
8.9.
22.9.
6.10.
20.10.

Arhitektura v živo
14.5.: Ogled Kina Šiška
18.6.: Narodna galerija
9.7.: Armerija in Foresterija, Koper
17.9.
26. 9. Blejski grad
15.10.

Dnevi odprtih vrat
18.5.: Mednarodni dan muzejev
15.6.: Poletna muzejska noč

Posvet
16.4.: Priložnosti Dediščina Slovenskega Podeželja

Informacije

infobio(at)mao.si
01/ 54842 74

Za medije>>