Majda Kregar, naslovnica revije Arhitekt 3, 1961, barvni tisk, 30 x 23 cm, Ljubljana, Društvo arhitektov Slovenije, iz zapuščine arhitekta Edvarda Ravnikarja, MAO
Naloge s področja prostorske plastike pri oblikovalski smer B, 1961, foto Vladimir B. Mušič, iz zapuščine arhitekta Edvarda Ravnikarja, MAO
Od leve proti desni: Zofija Godnov, Katarina Bebler in Bibijana Štok pri delu v risalnici, maj 1961, čb fotografija, 9 x 14 cm, iz arhiva Katarine Bebler

Razstava

Smer B - reforma oblikovanja

3.12.-31.3.2013

Leto dni po tem, ko je postal predstojnik oddelka za arhitekturo FAGG, je ob ustaljeni arhitekturni smeri prof. Edvard Ravnikar v študijskem letu 1960-61 uvedel eksperimentalno oblikovalsko smer B. Z njo je želel svoje vedenje o oblikovanju prenesti na mlajše generacije. Naslonil se je na izročilo šole Bauhaus in Hochschule für Gestaltung v Ulmu, ki ju je dobro poznal. Njegovo stremljenje sovpada s prizadevanji po družbeni in univerzitetni reformi, kjer so mu bili v pomoč politika Boris Kraigher, dr. Joža Vilfan in rektor univerze dr. Dolfe Vogelnik. Profesor Ravnikar je pri ustanavljanju smeri B na oddelku obšel vplivnega prof. Eda Mihevca pa tudi stremljenja nekaterih članov Društva likovnih umetnikov upodabljajoče umetnosti Slovenije, ki so si želeli samostojne visoke šole za oblikovanje. V študijskem letu 1960-61 je delo potekalo v improviziranih pogojih, pomanjkanju sredstev in prostorov, vendar z veliko zavzetostjo tako študentov kot učnega osebja. Po razstavi študijskih del na oddelku v juliju 1961 in s prenehanjem Ravnikarjevega mandata so se razmere spremenile. V študijskem letu 1961-62 je prevzel organizacijo smeri B docent Niko Kralj, ki mu ni uspelo povezati sodelujočih, študijski proces pa je potekal v vse bolj negotovih razmerah. Smer B je bila v naslednjem šolskem letu ukinjena, študenti smeri B pa so se prepisali na ustaljen študijski program arhitekture.

Oblikovalska smer B je pomembna za razvoj sodobnega slovenskega oblikovanja in arhitekture zaradi uvajanja novih eksperimentalno-raziskovalnih metod dela, sistematično-analitičnega pristopa k delu na teh področjih, inverzije študijskih programov pa tudi navdušenja, s katerim so pristopili študenti k študijskemu delu, in rezultatov, ki jim sledimo v delih nekdanjih študentov še veliko pozneje.
Smer B se tako uvršča v sklop v modernizacijo usmerjenih šol, ki so delovale na osnovi sodobnih spoznanj in praks vodilnih nemških šol pred vojno in po njej. Če bi se eksperiment smer B razvijal v strpnem in sodelovalnem ozračju, bi imeli v Sloveniji verjetno eno boljših oblikovalskih šol daleč naokoli!

Razstava o smeri B je razdeljena na tri vsebinske dele. Prvi je administrativni, kjer so predstavljena ohranjena vabila in zapisniki sej, poročila, voščilnice, pisma, telegrami in drugo gradivo. Drugi del prikazuje pedagoške aktivnosti, kot so denimo naloge študentov smeri B. Tretji del je namenjen produkciji, kjer so navedena s smerjo B zaznamovana dela prof. Edvarda Ravnikarja, njegovih asistentov in nekaterih študentov, na primer Mojce Vogelnik.

O študijski smeri B in vzgoji oblikovalcev na začetku šestdesetih let 20. stoletja v okviru oddelka za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je bilo objavljenih več člankov, dela so bila predstavljena na dveh razstavah leta 1993 in 2007. Razstava z naslovom Smer B – reforma oblikovanja prvič doslej prikazuje originalno gradivo povezano s smerjo B iz različnih zapuščin in arhivov udeležencev reformiranega študija: iz zapuščin arhitekta prof. Edvarda Ravnikarja, arhitekta prof. Tineta Kurenta, arhitektke Nevenke Sterlekar, iz arhivov oblikovalca prof. Nika Kralja, oblikovalke in arhitektke Majde Dobravec Lajovic, arhitektov prof. Vladimira B. Mušiča, prof. Grege Košaka, Miloša Lapajneta, Katarine Bebler, Jerneja Kraigherja, Mojce Vogelnik, Marije Vovk in drugih.

Med asistenti smeri B je bilo vrsto priznanih oblikovalcev in arhitektov, denimo Majda Dobravec, Svetozar Križaj, Jože Brumen, Vladimir B. Mušič, Grega Košak, prav tako med študenti generacije 1960/61, denimo Elza Budau, Marjan Gašperšič, Marjana Kosec, Jernej Kraigher, Majda Kregar, Saša J. Mächtig, Edo Ravnikar ml., Peter Skalar, Bibijana Štok in Mojca Vogelnik, iz generacije 1961/62 pa izstopa s svojim kasnejšim opusom arhitekt Vojteh Ravnikar.

Bogo Zupančič, kustos

Otvoritev

Ponedeljek, 3. december, ob 19.00

Ta veseli dan kulture
3. december
od 10. do 18. ure.
ob 11.00 - voden ogled z Bogom Zupančičem
Vstop cel dan brezplačen!