Miran Kambič
Miran Kambič
Fond Mušič, arhiv MAO

Razstava

Soseske in ulice

17.5.-20.11.2016

Vladimir Braco Mušič in arhitektura velikega merila
Soseske in ulice sledijo profesionalni paraboli arhitekta in intelektualca Vladimirja Braca Mušiča, ključne osebnosti povojnega urbanizma v Jugoslaviji. Kot večstranski teoretik in strokovnjak, pobudnik mnogih raziskav na področju urbanizma in arhitekture, profesionalni in kulturni ambasador v tujini ter »uvoznik« številnih mednarodnih urbanističnih teorij na Slovenskem Mušič uteleša tipično figuro povojne arhitekturne stroke, ki je dojemala arhitekturo kot poglavitno in nosilno orodje v preoblikovanju urbane in socialne realnosti. Leta 2014 je bil njegov osebni arhiv podarjen Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Med letoma 1967 in 1975 je znotraj Urbanističnega inštituta Socialistične republike Slovenije (UISRS) skupina arhitektov in urbanistov načrtovala in realizirala serijo stanovanjskih sosesk, ki so se tako na državni kot na mednarodni ravni kmalu uveljavile kot primeri paradigmatskih realizacij na področju sodobnega urbanizma. Projekti sosesk v Ljubljani (BS-7), Splitu (Split 3) in Mariboru (Maribor – Jug), ki jih je zasnovala slovenska projektna skupina pod vodstvom Marjana Bežana, Vladimirja Braca Mušiča in Nives Starc, so radikalno spremenili strategije načrtovanja, ki so bile do takrat značilne za kontekst nekdanje Jugoslavije. Nove predlagane strategije so bile rezultat edinstvene mešanice številnih teoretičnih modelov in urbanističnih vizij, izvirajočih iz domačih in zahodnih kulturnih in profesionalnih izkušenj.

Ena ključnih posebnosti teh kompleksov je v prostorski organizaciji stanovanjskih volumnov: stanovanjske lamele – ali megastrukture – se razvijejo okrog linearnih pešaških ulic in širokih zelenih površin, usmerjenih na naravne dominante ali pejsaže.

V soseski BS-7 v Ljubljani, kronološko prvem realiziranem projektu, se prvič pojavi tematika centralne pešaške ulice kot »generatorja« dejavnosti in cirkulacije znotraj kompleksa: postavljena nad nivo naravnega terena, nad garaže, med stanovanjske lamele, opremljena z otroškimi igrali in zelenimi površinami, je ulica okostje soseske in glavna povezava med različnimi funkcijami – šolo, vrtcem, domom, trgovinami in ostalimi javnimi aktivnostmi – ki skušajo obogatiti pasivno in anonimno spalno naselje, značilno za načrtovanje stanovanjske gradnje v prvih povojnih letih, ter ga preobraziti v aktivno sosesko z urbanim značajem. Več o soseski>>

Ideja centralne večnamenske ulice se v primeru Splita 3 razpotegne skoraj na regionalno merilo. V tem kolosalnem projektu širitve dalmatinske prestolnice za približno 50.000 stanovalcev je projekt javnih površin prevzel osrednjo vlogo v ustvarjanju fizične in prostorske identitete stanovanjskih naselij: z unikatnimi vizualnimi odnosi s pejsažem, detajlno realizacijo urbane opreme ter planiranjem različnih urbanih funkcij ulice in soseske Splita 3 pomenijo enega od najzanimivejših primerov totalnega urbanizma v sedemdesetih letih – tako na jugoslovanski kot na mednarodni ravni – v katerem so bile projektne strategije, ki so zaznamovale modernistično planiranje iz prve polovice stoletja, nedvomno presežene. Več o soseski>>

V projektu Maribor – Jug je bil realiziran Splitu podoben »megalomanski urbanizem«, toda v drugačnem fizičnem ambientu in z različnimi tematikami; urbanizem, ki je deloval v danes nepredstavljivih razsežnostih prostorskega in časovnega načrtovanja funkcionalno in oblikovalsko enovitih mestnih predelov, v kontekstu izredno problematičnega soočanja s hitro naraščajočimi predmestji. Več o soseski>>

V vseh teh projektih se je veliko merilo stanovanjske arhitekture, ki je zaznamovalo hitro urbano rast industrijskih središč nekdanje Jugoslavije, ujelo s potrebami prebivalstva glede človeškega merila in tradicionalnih oblik kolektivnega življenja. In s tem odprlo novo, morda tudi zadnjo stran v urbanističnem planiranju v Sloveniji in v takratnih socialističnih državah nasploh.

Ob razstavi je izšel tudi katalog v slovenskem in angleškem jeziku, ki skozi bogato slikovno gradivo (načrti, skice, risbe, fotografije) in besedilih kustosov predstavi in analizira povojni razvoj modernega urbanističnega planiranja. Na voljo v MAO muzejski in spletni trgovini.

Kustosi razstave: Luka Skansi, Bogo Zupančič, Martina Malešič


Lokacija

MAO
Pot na Fužine 2

Vstopnina

Po ceniku muzeja.
Za člane MAO brezplačno!

Informacije

Pridržujemo si pravico do spremembe programa!

infobio(at)mao.si
01/ 54842 80/74

Za medije >>

Organizacija

MAO