Aktualni dogodki
Vsi dogodkiKajža: Festival Razpoka, drugi dan
Festival / 9. 10. 2026 / 16:00
O FESTIVALU RAZPOKA Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja. Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža. Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom. Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič. Gostujoča kuratorica: Helena Koder PROGRAM Drugi dan osrednjega programa 16:00 3x dobra prenova Kratke ...
O FESTIVALU RAZPOKA
Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja.
Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža.
Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom.
Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič.
Gostujoča kuratorica: Helena Koder
PROGRAM
Drugi dan osrednjega programa
16:00 3x dobra prenova
Kratke predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava. Predstavljeni primeri: Dom ustvarjalnih skupnosti Celje (Prostorož+Kombinat),
Prenova zidanice na Debencu (Studio Mika), Prenova zadružnega doma v Čezsoči (StripLab)
18:00 Septembre architecture: Manjše zlo v arhitekturni praksi
predavanje
Biro Septembre architecture, ki ima sedež v Parizu, vodijo Sami Aloulou, Memia Belkaïd in Lina Lagerström – trije partnerji, katerih poti, kulture in vezi utrjujejo njihov odprt pristop k načrtovanju. Skozi raziskovanje domačnosti in bivanja spreminjajo urbanizem mesta, njihova praksa pa sega od velikih javnih naročil do kuriranja dogodkov. V svojem predavanju se bodo odzvali na temo manjše zlo v arhitekturi in predstavili, kako v svoji praksi iščejo odgovore na izzive današnjega dne.
19:00 Manjše zlo: knjiga esejev o prelomih in izbirah
V sklopu festivala Razpoka bo letos prvič izšla čisto prava knjiga! Poleti smo izvedli odprti poziv za pisanje esejev na temo ‘manjše zlo’, ki je doživel izjemen odziv. Na predstavitvi knjige se bomo pogovarjali z nekaterimi izmed izbranih avtorjev, knjigo pa bo mogoče tudi kupiti.
20:00 Zadnja večerja: enolončnica iz zavržene hrane
V sodelovanju s skupino Etri pripravljamo večerjo iz presežkov zelenjave iz slovenskih trgovin, ki bi sicer romali v smeti. Hranozavest pomeni razumevanje celotne poti hrane – od pridelave do zaužitja. Je temelj zdravega prehranjevanja in odgovornega odnosa do narave, družbe in zdravja. Za večerjo so potrebne predhodne prijave na povezavi.
abih letin.
O FESTIVALU RAZPOKA
Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja.
Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža.
Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom.
Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič.
Gostujoča kuratorica: Helena Koder
PROGRAM
Drugi dan osrednjega programa
16:00 3x dobra prenova
Kratke predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava. Predstavljeni primeri: Dom ustvarjalnih skupnosti Celje (Prostorož+Kombinat),
Prenova zidanice na Debencu (Studio Mika), Prenova zadružnega doma v Čezsoči (StripLab)
18:00 Septembre architecture: Manjše zlo v arhitekturni praksi
predavanje
Biro Septembre architecture, ki ima sedež v Parizu, vodijo Sami Aloulou, Memia Belkaïd in Lina Lagerström – trije partnerji, katerih poti, kulture in vezi utrjujejo njihov odprt pristop k načrtovanju. Skozi raziskovanje domačnosti in bivanja spreminjajo urbanizem mesta, njihova praksa pa sega od velikih javnih naročil do kuriranja dogodkov. V svojem predavanju se bodo odzvali na temo manjše zlo v arhitekturi in predstavili, kako v svoji praksi iščejo odgovore na izzive današnjega dne.
19:00 Manjše zlo: knjiga esejev o prelomih in izbirah
V sklopu festivala Razpoka bo letos prvič izšla čisto prava knjiga! Poleti smo izvedli odprti poziv za pisanje esejev na temo ‘manjše zlo’, ki je doživel izjemen odziv. Na predstavitvi knjige se bomo pogovarjali z nekaterimi izmed izbranih avtorjev, knjigo pa bo mogoče tudi kupiti.
20:00 Zadnja večerja: enolončnica iz zavržene hrane
V sodelovanju s skupino Etri pripravljamo večerjo iz presežkov zelenjave iz slovenskih trgovin, ki bi sicer romali v smeti. Hranozavest pomeni razumevanje celotne poti hrane – od pridelave do zaužitja. Je temelj zdravega prehranjevanja in odgovornega odnosa do narave, družbe in zdravja. Za večerjo so potrebne predhodne prijave na povezavi.
abih letin.
*dogodek je prestavljen* Bralni pohod: Vlasto Kopač in Velika planina
Arhitektura v živo / 10. 10. 2026 / 10:00
DOGODEK JE PRESTAVLJEN! Zaradi slabega vremena bralni sprehod prestavljamo na kasnejši datum. Predviden nov termin bomo vsem prijavljenim sporočili po e-mailu, spremljajte pa tudi naša spletna omrežja! Na bralnem pohodu na Veliki planini bomo skozi voden pohod povezali hojo, knjige in arhitekturo. Rdeča nit dneva bo pisanje in delo arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega učenca, ki je bil tudi navdušen alpinist in gorski reševalec. Med krožnim pohodom po planini si bomo ogledali tradicionalne stanove in počitniško naselje, vmes pa se bomo ustavljali in prebirali odlomke iz Kopačeve knjige gorskih pripovedi Iveri z Grintovcev, ki jo je avtor tudi sam ilustriral in oblikoval. Vabljeni, da tudi sami izberete najljubši odlomek iz knjige in nam preberete. Z nami bo Ajda Bračič, arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. Redno sodeluje s številnimi ...
DOGODEK JE PRESTAVLJEN!
Zaradi slabega vremena bralni sprehod prestavljamo na kasnejši datum. Predviden nov termin bomo vsem prijavljenim sporočili po e-mailu, spremljajte pa tudi naša spletna omrežja!
Na bralnem pohodu na Veliki planini bomo skozi voden pohod povezali hojo, knjige in arhitekturo. Rdeča nit dneva bo pisanje in delo arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega učenca, ki je bil tudi navdušen alpinist in gorski reševalec. Med krožnim pohodom po planini si bomo ogledali tradicionalne stanove in počitniško naselje, vmes pa se bomo ustavljali in prebirali odlomke iz Kopačeve knjige gorskih pripovedi Iveri z Grintovcev, ki jo je avtor tudi sam ilustriral in oblikoval. Vabljeni, da tudi sami izberete najljubši odlomek iz knjige in nam preberete.
Z nami bo Ajda Bračič, arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021.
Redno sodeluje s številnimi mediji s področja arhitekture in kulture pri nas (Delo, Mladina, Kino!, Razpotja, Disenz, Ekran, AB, Hiše, Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Piranesi ipd.). V zadnjih letih je s sokustosti pripravila več odmevnih razstav o arhitekturi, med drugim Iščem stanovanje … 100 let organizirane stanovanjske gradnje (2021), Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture (2023) ter Grad. Koncepti, predmeti, prostori (2024). Deluje tudi kot raziskovalka v okviru projekta Hei-Transform: Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo. Leta je 2022 izšel njen literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje, nagrajen s kritiškim sitom in nagrado Maruše Krese. Za svoj romaneskni prvenec Kresničevje je leta 2026 prejela nagrado kresnik.
Za udeležbo so potrebne predhodne prijave na izobrazevanje@mao.si.
Izhodišče pohoda bo zgornja postaja nihalke na Veliki planini.
Dogodek poteka v okviru festivala Razpoka, v soorganizaciji Kajže in MAO.
Dogodek je del programa leta Vlasta Kopača.
Udeležba je brezplačna.
DOGODEK JE PRESTAVLJEN!
Zaradi slabega vremena bralni sprehod prestavljamo na kasnejši datum. Predviden nov termin bomo vsem prijavljenim sporočili po e-mailu, spremljajte pa tudi naša spletna omrežja!
Na bralnem pohodu na Veliki planini bomo skozi voden pohod povezali hojo, knjige in arhitekturo. Rdeča nit dneva bo pisanje in delo arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega učenca, ki je bil tudi navdušen alpinist in gorski reševalec. Med krožnim pohodom po planini si bomo ogledali tradicionalne stanove in počitniško naselje, vmes pa se bomo ustavljali in prebirali odlomke iz Kopačeve knjige gorskih pripovedi Iveri z Grintovcev, ki jo je avtor tudi sam ilustriral in oblikoval. Vabljeni, da tudi sami izberete najljubši odlomek iz knjige in nam preberete.
Z nami bo Ajda Bračič, arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021.
Redno sodeluje s številnimi mediji s področja arhitekture in kulture pri nas (Delo, Mladina, Kino!, Razpotja, Disenz, Ekran, AB, Hiše, Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Piranesi ipd.). V zadnjih letih je s sokustosti pripravila več odmevnih razstav o arhitekturi, med drugim Iščem stanovanje … 100 let organizirane stanovanjske gradnje (2021), Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture (2023) ter Grad. Koncepti, predmeti, prostori (2024). Deluje tudi kot raziskovalka v okviru projekta Hei-Transform: Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo. Leta je 2022 izšel njen literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje, nagrajen s kritiškim sitom in nagrado Maruše Krese. Za svoj romaneskni prvenec Kresničevje je leta 2026 prejela nagrado kresnik.
Za udeležbo so potrebne predhodne prijave na izobrazevanje@mao.si.
Izhodišče pohoda bo zgornja postaja nihalke na Veliki planini.
Dogodek poteka v okviru festivala Razpoka, v soorganizaciji Kajže in MAO.
Dogodek je del programa leta Vlasta Kopača.
Udeležba je brezplačna.
Vodeni ogled gradu Fužine
Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 10. 10. 2026 / 11:00
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl. Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu. Prijave: ...
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
O postavkah in pasteh moderne: arhitektura in krajinska arhitektura
Simpozij / 13. 10. 2026 / 15:00
Mednarodni posvet ob razstavi Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 Razstava Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. Drugi mednarodni simpozij, ki spremlja razstavo, je namenjen premisleku ključnih konceptov in postavk moderne v arhitekturi in krajinski arhitekturi z vidika sodobne okoljske krize. Na simpoziju bomo obravnavali nekatera ključna izhodišča moderne, kot so udobje, ekonomičnost gradnje in energetska učinkovitost stavb, ter njihove uresničitve v modernistični arhitekturi. Posebno pozornost bomo namenili vlogi krajinske arhitekture v obdobju moderne, tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji, kjer se je kot ...
Mednarodni posvet ob razstavi Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979
Razstava Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Drugi mednarodni simpozij, ki spremlja razstavo, je namenjen premisleku ključnih konceptov in postavk moderne v arhitekturi in krajinski arhitekturi z vidika sodobne okoljske krize. Na simpoziju bomo obravnavali nekatera ključna izhodišča moderne, kot so udobje, ekonomičnost gradnje in energetska učinkovitost stavb, ter njihove uresničitve v modernistični arhitekturi. Posebno pozornost bomo namenili vlogi krajinske arhitekture v obdobju moderne, tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji, kjer se je kot samostojna stroka začela uveljavljati sredi sedemdesetih let 20. stoletja.
Predstavili bomo prepletenost modernistične arhitekture z ogljično produkcijo, ki jih bo osvetlil priznani raziskovalec Daniel A. Barber. Ana Kučan bo v čas modernizma umestila krajinsko arhitekturo ter osvetlila začetke in razvoj študija krajinske arhitekture v Sloveniji. O temeljnih načelih oblikovanja krajine in njegovih sodobnih izzivih bo spregovoril Zaš Brezar.
Na okrogli mizi bomo skupaj z gosti razpravljali o pasteh moderne ter o okoljskih praksah in vzorcih ravnanja s prostorom, ki izvirajo iz modernističnega obdobja in še danes zaznamujejo arhitekturo ter krajinsko arhitekturo. Premišljevali bomo o tem, kako jih prepoznati, kritično ovrednotiti in preseči.
PROGRAM
15.00–15.45 Vodstvo po razstavi Je narava moderna?, Cvetka Požar in Maja Vardjan
15.30–16.00 Prijava in kava
16.00–16.05 Pozdravni nagovor, Maja Vardjan
16.05–16.15 V fokusu: druga stran moderne, Mateja Kurir
16.15–16.35 Krajinska arhitektura v Sloveniji od moderne do danes, Ana Kučan
16.35–16.55 Ozadje kot objekt: Estetski problemi s krajino, Zaš Brezar
16.55–17.10 Odmor
17.10–17.50 Prikazni modernizma, Daniel A. Barber
17.50–19.00 Okrogla miza, Daniel A. Barber, Zaš Brezar, Ana Kučan. Povezuje: Mateja Kurir
GOVORCI
Zaš Brezar je krajinski arhitekt ter ustanovitelj in urednik Landezine – Landscape Architecture Platform. Za svoje delo je prejel Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture 2025 ter IFLA Europe Award 2026 – nagrado evropskega združenja krajinskih arhitektov. Redno sodeluje v strokovnih žirijah in publikacijah ter je predaval na več simpozijih in univerzah po Evropi in ZDA.
Daniel A. Barber je nosilec raziskovalne katedre za zgodovino in teorijo arhitekture na Tehniški univerzi v Eindhovnu (Nizozemska). Je avtor knjige Moderna arhitektura in podnebje (Modern Architecture and Climate) in so-urednik serije Po udobju: priročnik za uporabo (After Comfort: A User’s Guide) na platformi e-flux architecture. Sodeloval je pri zasnovi postavitve Pravila in pogoji (Terms and Conditions) za Beneški arhitekturni bienale 2025 in je so-urednik knjižne zbirke Sobivanja (Cohabitations) pri založbi University of Minnesota Press. Leta 2023 je prejel štipendijo Guggenheim.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za krajinsko oblikovanje in teorijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Studia AKKA, biroja za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Za svoje načrtovalsko in publicistično delo je prejela več nagrad doma in v tujini, nazadnje Plečnikovo nagrado leta 2025. Sodeluje v mednarodnem doktorskem raziskovalnem projektu landlabs.eu znotraj mreže Marie Sklodowska-Curie Obzorja Evropa.
Mateja Kurir je filozofinja in raziskovalka, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani. Je avtorica knjige Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier, urednica knjige O oblasti v arhitekturi ter sourednica publikacij Vrt in prispodoba in Srečavanja z gozdom. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na presečišča filozofije, arhitekture, prostorske teorije in okoljskih humanistik. Za svoje prispevke k arhitekturni teoriji in kritiki je prejela dve Plečnikovi medalji. Raziskovalno je delovala na Katoliški univerzi v Leuvnu (KU Leuven) in Univerzi na Reki. Trenutno je raziskovalka na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije ter docentka na Univerzi v Ljubljani.
REGISTRACIJA IN ZAPS TOČKE
Vstop na posvet in vodeno razstavo je prost. Prijava ni zahtevana, razen za osebe, ki bi želeli pridobiti točke ZAPS. Prosimo vas, da svojo prijavo najavite na mao@mao.si.
Zasnova posveta: Ana Kučan in Mateja Kurir
Strokovno svetovanje: Maja Vardjan
Organizacija: Blažka Kirm
Grafično oblikovanje: AA+ in Studio Kruh
Odnosi z javnostmi: Manca Košir
Tehnična pomoč: Matjaž Rozina, Tadej Golob
Produkcija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za krajinsko arhitekturo.
Program MAO podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Sponzor: RIKO, d.o.o.
Mednarodni posvet ob razstavi Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979
Razstava Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Drugi mednarodni simpozij, ki spremlja razstavo, je namenjen premisleku ključnih konceptov in postavk moderne v arhitekturi in krajinski arhitekturi z vidika sodobne okoljske krize. Na simpoziju bomo obravnavali nekatera ključna izhodišča moderne, kot so udobje, ekonomičnost gradnje in energetska učinkovitost stavb, ter njihove uresničitve v modernistični arhitekturi. Posebno pozornost bomo namenili vlogi krajinske arhitekture v obdobju moderne, tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji, kjer se je kot samostojna stroka začela uveljavljati sredi sedemdesetih let 20. stoletja.
Predstavili bomo prepletenost modernistične arhitekture z ogljično produkcijo, ki jih bo osvetlil priznani raziskovalec Daniel A. Barber. Ana Kučan bo v čas modernizma umestila krajinsko arhitekturo ter osvetlila začetke in razvoj študija krajinske arhitekture v Sloveniji. O temeljnih načelih oblikovanja krajine in njegovih sodobnih izzivih bo spregovoril Zaš Brezar.
Na okrogli mizi bomo skupaj z gosti razpravljali o pasteh moderne ter o okoljskih praksah in vzorcih ravnanja s prostorom, ki izvirajo iz modernističnega obdobja in še danes zaznamujejo arhitekturo ter krajinsko arhitekturo. Premišljevali bomo o tem, kako jih prepoznati, kritično ovrednotiti in preseči.
PROGRAM
15.00–15.45 Vodstvo po razstavi Je narava moderna?, Cvetka Požar in Maja Vardjan
15.30–16.00 Prijava in kava
16.00–16.05 Pozdravni nagovor, Maja Vardjan
16.05–16.15 V fokusu: druga stran moderne, Mateja Kurir
16.15–16.35 Krajinska arhitektura v Sloveniji od moderne do danes, Ana Kučan
16.35–16.55 Ozadje kot objekt: Estetski problemi s krajino, Zaš Brezar
16.55–17.10 Odmor
17.10–17.50 Prikazni modernizma, Daniel A. Barber
17.50–19.00 Okrogla miza, Daniel A. Barber, Zaš Brezar, Ana Kučan. Povezuje: Mateja Kurir
GOVORCI
Zaš Brezar je krajinski arhitekt ter ustanovitelj in urednik Landezine – Landscape Architecture Platform. Za svoje delo je prejel Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture 2025 ter IFLA Europe Award 2026 – nagrado evropskega združenja krajinskih arhitektov. Redno sodeluje v strokovnih žirijah in publikacijah ter je predaval na več simpozijih in univerzah po Evropi in ZDA.
Daniel A. Barber je nosilec raziskovalne katedre za zgodovino in teorijo arhitekture na Tehniški univerzi v Eindhovnu (Nizozemska). Je avtor knjige Moderna arhitektura in podnebje (Modern Architecture and Climate) in so-urednik serije Po udobju: priročnik za uporabo (After Comfort: A User’s Guide) na platformi e-flux architecture. Sodeloval je pri zasnovi postavitve Pravila in pogoji (Terms and Conditions) za Beneški arhitekturni bienale 2025 in je so-urednik knjižne zbirke Sobivanja (Cohabitations) pri založbi University of Minnesota Press. Leta 2023 je prejel štipendijo Guggenheim.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za krajinsko oblikovanje in teorijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Studia AKKA, biroja za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Za svoje načrtovalsko in publicistično delo je prejela več nagrad doma in v tujini, nazadnje Plečnikovo nagrado leta 2025. Sodeluje v mednarodnem doktorskem raziskovalnem projektu landlabs.eu znotraj mreže Marie Sklodowska-Curie Obzorja Evropa.
Mateja Kurir je filozofinja in raziskovalka, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani. Je avtorica knjige Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier, urednica knjige O oblasti v arhitekturi ter sourednica publikacij Vrt in prispodoba in Srečavanja z gozdom. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na presečišča filozofije, arhitekture, prostorske teorije in okoljskih humanistik. Za svoje prispevke k arhitekturni teoriji in kritiki je prejela dve Plečnikovi medalji. Raziskovalno je delovala na Katoliški univerzi v Leuvnu (KU Leuven) in Univerzi na Reki. Trenutno je raziskovalka na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije ter docentka na Univerzi v Ljubljani.
REGISTRACIJA IN ZAPS TOČKE
Vstop na posvet in vodeno razstavo je prost. Prijava ni zahtevana, razen za osebe, ki bi želeli pridobiti točke ZAPS. Prosimo vas, da svojo prijavo najavite na mao@mao.si.
Zasnova posveta: Ana Kučan in Mateja Kurir
Strokovno svetovanje: Maja Vardjan
Organizacija: Blažka Kirm
Grafično oblikovanje: AA+ in Studio Kruh
Odnosi z javnostmi: Manca Košir
Tehnična pomoč: Matjaž Rozina, Tadej Golob
Produkcija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za krajinsko arhitekturo.
Program MAO podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Sponzor: RIKO, d.o.o.
Medgeneracijsko srečališče: Delavnica izdelovanja skled iz filca
Muzej v skupnosti / 15. 10. 2026 / 17:00
Na delavnici bomo spoznali tehniko mokrega polstenja volne ter iz volnenih vlaken z izbiro in kombiniranjem različnih barv ustvarili uporabne skledice. Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici. Dogodek je brezplačen. Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
Na delavnici bomo spoznali tehniko mokrega polstenja volne ter iz volnenih vlaken z izbiro in kombiniranjem različnih barv ustvarili uporabne skledice.
Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici.
Dogodek je brezplačen.
Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
Na delavnici bomo spoznali tehniko mokrega polstenja volne ter iz volnenih vlaken z izbiro in kombiniranjem različnih barv ustvarili uporabne skledice.
Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici.
Dogodek je brezplačen.
Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
