Odprtje razstave bo v četrtek, 21. maja, ob 18.00.    Temeljni poudarki, ki jim je v svojem načrtovalskem delu dosledno sledila Biba Bertok, so funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve (zlasti tipizacija in standardizacija), tržna uspešnost in humanost bivanja. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih programov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji.   Bila je med tistimi arhitekti in industrijskimi oblikovalci, ki so trdno zagovarjali stališče, da je oblikovanje pomemben del vsakega proizvoda. V stroki je prepoznavala dve temeljni poti: na eni strani pot vrhunskih oblikovalcev in oblikovalk, ki utirajo vizije prihodnosti, na drugi pa tistih – v slovenskem prostoru pogosto spregledanih – ki delujejo znotraj vsakdanjega življenja in proizvodnje. Kot je zapisala, so ti drugi »prizadevni oblikovalci«, ki ob dvigu estetske ravni težijo tudi k »dvigu kakovosti na vseh ravneh« – bivanja, razvoja in ...

Fotografska razstava Na mladih svet stoji. je plod sodelovanja Muzeja v skupnosti, ki ga v MAO razvijamo s prebivalci in ustanovami soseske Nove Fužine. Pod mentorstvom tandema Najlepše mesto na svetu (Matjaž Rušt in Robert Marin) so avtorji na delavnicah analogne fotografije raziskovali celovit fotografski proces, vse od razumevanja tehničnih vidikov in vsebine do selekcije podob in oblikovanja končne serije.   Skozi tematske naloge so udeleženci opazovali lastno okolje, beležili vsakdanje situacije in osebne poglede. Analogni pristop je pri tem odigral ključno vlogo, saj je proces upočasnil ter jih postavil v bolj potrpežljiv in premišljen odnos do ustvarjanja. Ker rezultat ni viden takoj, se pozornost preusmeri od končnega izdelka k samemu procesu – opazovanju, refleksiji, eksperimentiranju. Fotografija tako postane orodje razumevanja prostora, osebnih doživetij, skupnosti in spodbuja mlade, da razvijajo lasten ustvarjalni izraz.   Razstava povezuje javni ...

V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Pot, ki je z desetletji in z družbenimi menjavami spreminjala svoje ime – prvotna Pot ob žici okupirane Ljubljane je pozneje postala Pot spominov in tovarištva, nato Aleja spominov in tovarištva, Zeleni obroč in nazadnje POT – je spomenik okupaciji in uporu. Vendar ni le spomenik kot objekt, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura. Pot ob žici je nedokončan, nenehno spreminjajoč se projekt. Začela se je kot kolovoz po trasi žičnatega obroča, ki je Ljubljano med drugo svetovno vojno v krogu, dolgem več deset kilometrov, za 1117 dni ločil od njenega zaledja. Pot je z desetletji dobivala nove obsege, pomene in ureditve. V sedemdesetih letih so jo spremenili v alejo (po predlogu ...

Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979   Odprtje razstave bo v četrtek, 18. 12., ob 19 h.   Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.   To stoletje so, zlasti na globalnem severu, zaznamovali modernistični ideali napredka, ki so bili utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje ter so bistveno prispevali k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. Zdi se, da je modernizem med naravo in družbo zarisal ostro ločnico: človek se je z razumom, tehnologijo in načrtovanjem postavil nad naravo, ki naj bi jo oblikoval in izkoriščal v skladu s svojimi potrebami. Tudi v arhitekturi in oblikovanju je bila narava razumljena predvsem kot nekaj, kar ...

Aktualni dogodki

Vsi dogodki
Nalagam...

Voden ogled razstave Načrti LINA: Materiali in knjižnice

Vodstvo / naslednji dogodek: 31. 5. 2026 / 11:00

Razstava Materiali in knjižnice prestavlja očišče arhitekture iz nenehne produkcije novega v pozicijo prakse, ki želi predrugačiti prav vse elemente arhitektovega dela. Od tega na kakšen način razmišljamo in pišemo o prostorski praksi, do tega s čim gradimo in zakaj. Premisleki štipendistov evropske arhitekturne platforme LINA zadnjih treh let v sodelovanju z Atelier LUMA, TU Dunaj, Irish Architecture Foundation in mnogimi drugi člani LINA, ponujajo drugačno, okoljsko vzdržno realnost. Stremijo k pravičnejši družbi, k odgovornemu ravnanju z omejenimi viri našega planeta in k arhitekturi, katere temelj je skrb.   Po razstavi vodi Nuša Zupanc Pavlič, kustosinja razstave in koordinatorica LINA.   Razstava je del spremljevalnega programa Načrti LINA: (ne) Običajne prakse. Serija dogodkov, delavnic in predavanj Načrti LINA je nastal v koprodukciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Razstava predstavlja rezultate LINA, ki jo sofinancira Ustvarjalna ...

Razstava Materiali in knjižnice prestavlja očišče arhitekture iz nenehne produkcije novega v pozicijo prakse, ki želi predrugačiti prav vse elemente arhitektovega dela. Od tega na kakšen način razmišljamo in pišemo o prostorski praksi, do tega s čim gradimo in zakaj. Premisleki štipendistov evropske arhitekturne platforme LINA zadnjih treh let v sodelovanju z Atelier LUMA, TU Dunaj, Irish Architecture Foundation in mnogimi drugi člani LINA, ponujajo drugačno, okoljsko vzdržno realnost. Stremijo k pravičnejši družbi, k odgovornemu ravnanju z omejenimi viri našega planeta in k arhitekturi, katere temelj je skrb.

 

Po razstavi vodi Nuša Zupanc Pavlič, kustosinja razstave in koordinatorica LINA.

 

Razstava je del spremljevalnega programa Načrti LINA: (ne) Običajne prakse. Serija dogodkov, delavnic in predavanj Načrti LINA je nastal v koprodukciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Razstava predstavlja rezultate LINA, ki jo sofinancira Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnega in kreativnega sektorja, podpirata pa jo Pro Helvetia in Ministrstvo za kulturo RS.

 

Urnik vodenih ogledov

 

Nedelja, 10. 5., ob 12 h

Petek, 15. 5., ob 17 h

Nedelja, 24. 5., ob 11 h

Nedelja, 31. 5., ob 11 h

 

Deli

Razstava Materiali in knjižnice prestavlja očišče arhitekture iz nenehne produkcije novega v pozicijo prakse, ki želi predrugačiti prav vse elemente arhitektovega dela. Od tega na kakšen način razmišljamo in pišemo o prostorski praksi, do tega s čim gradimo in zakaj. Premisleki štipendistov evropske arhitekturne platforme LINA zadnjih treh let v sodelovanju z Atelier LUMA, TU Dunaj, Irish Architecture Foundation in mnogimi drugi člani LINA, ponujajo drugačno, okoljsko vzdržno realnost. Stremijo k pravičnejši družbi, k odgovornemu ravnanju z omejenimi viri našega planeta in k arhitekturi, katere temelj je skrb.

 

Po razstavi vodi Nuša Zupanc Pavlič, kustosinja razstave in koordinatorica LINA.

 

Razstava je del spremljevalnega programa Načrti LINA: (ne) Običajne prakse. Serija dogodkov, delavnic in predavanj Načrti LINA je nastal v koprodukciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Razstava predstavlja rezultate LINA, ki jo sofinancira Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnega in kreativnega sektorja, podpirata pa jo Pro Helvetia in Ministrstvo za kulturo RS.

 

Urnik vodenih ogledov

 

Nedelja, 10. 5., ob 12 h

Petek, 15. 5., ob 17 h

Nedelja, 24. 5., ob 11 h

Nedelja, 31. 5., ob 11 h

 

Deli

Dobimo se na vrtovih: Raziskujemo, ustvarjamo, gradimo

Delavnica / 5. 6. 2026 / 10:00

V prvem junijskem koncu tedna v okviru evropske pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins) vabimo na obisk parkov in vrtov v več kot dvajsetih evropskih državah. Letošnja tema so razgledi. Namen pobude, ki izvira  iz Francije,  je približati javnosti pestrost in bogastvo vrtne in parkovne dediščine, poudariti njen kulturni pomen ter pozitiven vpliv zelenih prostorov na človekovo počutje. Dobimo se v parku MAO!   Park renesančnega Gradu Fužine, dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je bil urejen v 19. stoletju. Park zaznamujejo stare drevesne vrste, kot so platane in kostanji, ter urejene poti ob reki, ki ustvarjajo prijeten preplet naravnega in kulturnega okolja. Na dogodku bomo spoznavali različne drevesne vrste, odtiskovali liste in lubje, gradili maketo parka in gradu ter se preizkusili v vlogi krajinskih arhitektov. Ob tem bomo odkrivali tudi zanimive arhitekturne elemente, med drugim originalni strešni stolpič z Deželnega dvorca (danes sedeža ...

V prvem junijskem koncu tedna v okviru evropske pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins) vabimo na obisk parkov in vrtov v več kot dvajsetih evropskih državah. Letošnja tema so razgledi. Namen pobude, ki izvira  iz Francije,  je približati javnosti pestrost in bogastvo vrtne in parkovne dediščine, poudariti njen kulturni pomen ter pozitiven vpliv zelenih prostorov na človekovo počutje.

Dobimo se v parku MAO!

 

Park renesančnega Gradu Fužine, dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je bil urejen v 19. stoletju. Park zaznamujejo stare drevesne vrste, kot so platane in kostanji, ter urejene poti ob reki, ki ustvarjajo prijeten preplet naravnega in kulturnega okolja.

Na dogodku bomo spoznavali različne drevesne vrste, odtiskovali liste in lubje, gradili maketo parka in gradu ter se preizkusili v vlogi krajinskih arhitektov. Ob tem bomo odkrivali tudi zanimive arhitekturne elemente, med drugim originalni strešni stolpič z Deželnega dvorca (danes sedeža Univerze v Ljubljani), ter obiskali sonaravno igrišče, nastalo v okviru projekta Muzej v skupnosti. Raziskovali bomo skriti ribnik, spoznavali urbano čebelarjenje in pomen ekoloških koridorjev ter opazovali ptice in druge prebivalce parka.

 

Dogodek je namenjen otrokom in mladim do 15. leta.

Deli

V prvem junijskem koncu tedna v okviru evropske pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins) vabimo na obisk parkov in vrtov v več kot dvajsetih evropskih državah. Letošnja tema so razgledi. Namen pobude, ki izvira  iz Francije,  je približati javnosti pestrost in bogastvo vrtne in parkovne dediščine, poudariti njen kulturni pomen ter pozitiven vpliv zelenih prostorov na človekovo počutje.

Dobimo se v parku MAO!

 

Park renesančnega Gradu Fužine, dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je bil urejen v 19. stoletju. Park zaznamujejo stare drevesne vrste, kot so platane in kostanji, ter urejene poti ob reki, ki ustvarjajo prijeten preplet naravnega in kulturnega okolja.

Na dogodku bomo spoznavali različne drevesne vrste, odtiskovali liste in lubje, gradili maketo parka in gradu ter se preizkusili v vlogi krajinskih arhitektov. Ob tem bomo odkrivali tudi zanimive arhitekturne elemente, med drugim originalni strešni stolpič z Deželnega dvorca (danes sedeža Univerze v Ljubljani), ter obiskali sonaravno igrišče, nastalo v okviru projekta Muzej v skupnosti. Raziskovali bomo skriti ribnik, spoznavali urbano čebelarjenje in pomen ekoloških koridorjev ter opazovali ptice in druge prebivalce parka.

 

Dogodek je namenjen otrokom in mladim do 15. leta.

Deli

Dobimo se na vrtovih: Park gradu Fužine

Vodstvo / 6. 6. 2026 / 11:00

V okviru pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), ko številni vrtovi in parki po Evropi odpirajo svoja vrata javnosti, vas v MAO vabimo na voden ogled parka gradu Fužine. Park gradu Fužine predstavlja pomemben primer prepleta zgodovinske krajinske zasnove in sodobnega urbanega prostora. Svojo podobo je dobil v 19. stoletju, ko je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Park je bil prenovljen v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Danes je park javni prostor na stičišču naravne dediščine, rečnega okolja in goste stanovanjske pozidave. Prav to plastenje pa odpira vrsto vprašanj o njegovem upravljanju, pomenu in prihodnjem razvoju.   Skozi zgodovinski vidik in preobrazbe bomo park osvetlili z vidika krajinske arhitekture in rabe prostora ter sodobnih okoljskih izzivov. Poseben poudarek bo namenjen temam biodiverzitete in trajnostnega upravljanja ...

V okviru pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), ko številni vrtovi in parki po Evropi odpirajo svoja vrata javnosti, vas v MAO vabimo na voden ogled parka gradu Fužine.

Park gradu Fužine predstavlja pomemben primer prepleta zgodovinske krajinske zasnove in sodobnega urbanega prostora. Svojo podobo je dobil v 19. stoletju, ko je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Park je bil prenovljen v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Danes je park javni prostor na stičišču naravne dediščine, rečnega okolja in goste stanovanjske pozidave. Prav to plastenje pa odpira vrsto vprašanj o njegovem upravljanju, pomenu in prihodnjem razvoju.

 

Skozi zgodovinski vidik in preobrazbe bomo park osvetlili z vidika krajinske arhitekture in rabe prostora ter sodobnih okoljskih izzivov. Poseben poudarek bo namenjen temam biodiverzitete in trajnostnega upravljanja (vprašanje intenzivnosti košnje, vloga urbanega čebelarjenja ter prepoznavanje in vrednotenje samoniklih, tudi užitnih rastlinskih vrst).

 

Voden ogled bo potekal v sodelovanju s člani društva za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna.

 

 

Deli

V okviru pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), ko številni vrtovi in parki po Evropi odpirajo svoja vrata javnosti, vas v MAO vabimo na voden ogled parka gradu Fužine.

Park gradu Fužine predstavlja pomemben primer prepleta zgodovinske krajinske zasnove in sodobnega urbanega prostora. Svojo podobo je dobil v 19. stoletju, ko je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Park je bil prenovljen v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Danes je park javni prostor na stičišču naravne dediščine, rečnega okolja in goste stanovanjske pozidave. Prav to plastenje pa odpira vrsto vprašanj o njegovem upravljanju, pomenu in prihodnjem razvoju.

 

Skozi zgodovinski vidik in preobrazbe bomo park osvetlili z vidika krajinske arhitekture in rabe prostora ter sodobnih okoljskih izzivov. Poseben poudarek bo namenjen temam biodiverzitete in trajnostnega upravljanja (vprašanje intenzivnosti košnje, vloga urbanega čebelarjenja ter prepoznavanje in vrednotenje samoniklih, tudi užitnih rastlinskih vrst).

 

Voden ogled bo potekal v sodelovanju s člani društva za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna.

 

 

Deli

Ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo

Nedelja v MAO / 7. 6. 2026 / 11:00

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem.    Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem. 

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem. 

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Nedelja v MAO / naslednji dogodek: 7. 6. 2026 / 11:00

Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.    Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.   V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo.   Prijave: izobrazevanje@mao.si

Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. 

 

Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.

 

V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. 

 

Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.

 

V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli
Nalagam...
Skip to content
O piškotkih

Ta stran uporablja piškotke, da vam lahko omogočimo boljšo uporabniško izkušnjo. Preko piškotkov se v brskalnik zapišejo nekatere informacije o vašem brskalniku, tako da smo ob naslednjih obiskih lahko že seznanjeni z nekaterimi vašimi preferencami ogleda strani.