O FESTIVALU RAZPOKA

Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja.

Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža.

Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom.

Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič.
Gostujoča kuratorica: Helena Koder 

PROGRAM

Prvi dan osrednjega programa 

12:00 delavnica: Palimpsestni prt
iz starih kuhinjskih krp bomo izdelali skupnostni prt, ki ga bomo v tehniki sitotiska potiskali s slogani in motivi na temo ‘manjše zlo’. Prt bo za en večer postal prizorišče večerje festivala Razpoka, ob katerem bomo delili misli, želje in grižljaje. Naslednji dan bomo prt znova razdelili na manjše kose in jih poslali v svet, kjer bodo za vedno spremenjeni zaživeli novo življenje.

Delavnico vodi: Urška Alič

Za udeležbo je potrebna prijava do 4.10.2026 oziroma do zapolnitve mest na povezavi.

16:00 3 x dobra prenova
Predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava.

Predstavljeni primeri: Stičišče kultur Libertas (ARP), Prešernova domačija v Vrbi (Atelje Ostan Pavlin), Kulturni dom v Stari Fužini (OFiS)

18:00 Victor Boye Julebæk: Kultiviranje tega, kar je pri roki
Predavanje

Victor Boye Julebæk, arhitekt in doktor znanosti, je izredni profesor ter vodja magistrskega programa »Kulturna dediščina, transformacija in konservatorstvo« na Inštitutu za arhitekturo in kulturo Danske kraljeve akademije. Victor se v svojem delu prek raziskovanja in poučevanja ukvarja z materialnimi praksami, kulturami in ekologijami arhitekture tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega, uporabnega vidika. Raziskovalno delo poteka v okviru Centra za trajnostno gradbeno kulturo, poučevanje pa se osredotoča na arhitekturo preobrazb.

19:00 Mesto pod soncem: Matevž Čelik, Danilo Milovanović, Ana Svetel
pogovor

Trije pogledi, tri misli, eno mesto. V kratkih deset minut trajajočih predavanjih bodo misli o svojih mestih povzeli trije vrhunski sogovorniki, opazovalci in komentatorji urbanega dogajanja: etnologinja in antropologinja Ana Svetel, arhitekt Matevž Čelik ter umetnik Danilo Milovanović. Sledi kratka razprava o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji ima dostop do mesta in kje je v vsem skupaj moč najti svoje lastno mesto pod soncem.

20:00 Ozimnica za hude čase: večerni prigrizek
Vlaganje, fermentacija, osoljevanje, vkuhavanje – nabor okusnih shranjenih živil bo osvežil spomin na tehnike shranjevanja hrane, ki bodo morda že kmalu znova bistvene za ohranjanje moči v času slabih letin.

Na ustvarjalni delavnici si boste lahko izdelali unikatno značko. Z risanjem, pisanjem, rezanjem in sestavljanjem različnih vzorcev ter motivov bomo ustvarili male umetnine, ki jih bomo s pomočjo naprave za izdelovanje značk spremenili v priponke.

Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici.

Dogodek je brezplačen.

Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.

O FESTIVALU RAZPOKA

Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja.

Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža.

Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom.

Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič.
Gostujoča kuratorica: Helena Koder 

PROGRAM

Drugi dan osrednjega programa 

16:00 3x dobra prenova
Kratke predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava. Predstavljeni primeri: Dom ustvarjalnih skupnosti Celje (Prostorož+Kombinat),

Prenova zidanice na Debencu (Studio Mika), Prenova zadružnega doma v Čezsoči (StripLab)

18:00 Septembre architecture: Manjše zlo v arhitekturni praksi
predavanje

Biro Septembre architecture, ki ima sedež v Parizu, vodijo Sami Aloulou, Memia Belkaïd in Lina Lagerström – trije partnerji, katerih poti, kulture in vezi utrjujejo njihov odprt pristop k načrtovanju. Skozi raziskovanje domačnosti in bivanja spreminjajo urbanizem mesta, njihova praksa pa sega od velikih javnih naročil do kuriranja dogodkov. V svojem predavanju se bodo odzvali na temo manjše zlo v arhitekturi in predstavili, kako v svoji praksi iščejo odgovore na izzive današnjega dne.

19:00 Manjše zlo: knjiga esejev o prelomih in izbirah
V sklopu festivala Razpoka bo letos prvič izšla čisto prava knjiga! Poleti smo izvedli odprti poziv za pisanje esejev na temo ‘manjše zlo’, ki je doživel izjemen odziv. Na predstavitvi knjige se bomo pogovarjali z nekaterimi izmed izbranih avtorjev, knjigo pa bo mogoče tudi kupiti.

20:00 Zadnja večerja: enolončnica iz zavržene hrane
V sodelovanju s skupino Etri pripravljamo večerjo iz presežkov zelenjave iz slovenskih trgovin, ki bi sicer romali v smeti. Hranozavest pomeni razumevanje celotne poti hrane – od pridelave do zaužitja. Je temelj zdravega prehranjevanja in odgovornega odnosa do narave, družbe in zdravja. Za večerjo so potrebne predhodne prijave na povezavi.

abih letin.

Na bralnem pohodu na Veliki planini bomo skozi voden pohod povezali hojo, knjige in arhitekturo. Rdeča nit dneva bo pisanje in delo arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega učenca, ki je bil tudi navdušen alpinist in gorski reševalec. Med krožnim pohodom po planini si bomo ogledali tradicionalne stanove in počitniško naselje, vmes pa se bomo ustavljali in prebirali odlomke iz Kopačeve knjige gorskih pripovedi Iveri z Grintovcev, ki jo je avtor tudi sam ilustriral in oblikoval. Vabljeni, da tudi sami izberete najljubši odlomek iz knjige in nam preberete.

Z nami bo Ajda Bračič, arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021.

Redno sodeluje s številnimi mediji s področja arhitekture in kulture pri nas (Delo, Mladina, Kino!, Razpotja, Disenz, Ekran, AB, Hiše, Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Piranesi ipd.). V zadnjih letih je s sokustosti pripravila več odmevnih razstav o arhitekturi, med drugim Iščem stanovanje … 100 let organizirane stanovanjske gradnje (2021), Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture (2023) ter Grad. Koncepti, predmeti, prostori (2024). Deluje tudi kot raziskovalka v okviru projekta Hei-Transform: Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo. Leta je 2022 izšel njen literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje, nagrajen s kritiškim sitom in nagrado Maruše Krese. Za svoj romaneskni prvenec Kresničevje je leta 2026 prejela nagrado kresnik.

Za udeležbo so potrebne predhodne prijave na izobrazevanje@mao.si.

Izhodišče pohoda bo zgornja postaja nihalke na Veliki planini.

Dogodek poteka v okviru festivala Razpoka, v soorganizaciji Kajže in MAO.

Dogodek je del programa leta Vlasta Kopača.

Udeležba je brezplačna.

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Po gradu bo vodila Katarina Metelko.

Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €