Na vodenem ogledu se bomo sprehodili skozi zgodbe fatalnih žensk, ki so zaznamovale grad Fužine, ter zgodovino gradu spoznali skozi hrepenenje, ljubezenske intrige in neizpolnjena srca njihovih snubcev.

Grad Fužine so med letoma 1528 in 1557 dali zgraditi člani družine Khisl, veliki podporniki protestantizma na Slovenskem. V tem času je grad postal prostor idej, literature, glasbe in ljubezni, kar se je ohranilo tudi v stoletjih, ki so sledila.

Posebej živahno je bilo v obdobju romantike. Takratni lastnik gospoščine Fužine, mladi in podjetni Fidelis Terpinc, se je zaljubil v lepo Josipino Češkovo, imenovano tudi »glažovnata princesa«, ki je bila sprva zaročena z Andrejem Smoletom, prijateljem Franceta Prešerna. Pesnik Fidelisu ni nikoli odpustil, da je njegovemu prijatelju speljal nevesto, bolečina nesrečne ljubezni je zaživela celo v Prešernovi poeziji.

Usodne pa niso bile le Josepinine oči, tudi posvojenka zakoncev Terpinc, mlada Emilija, je s svojo lepoto očarala mnoge. Med njimi tudi mladega Ivana Tavčarja, ki je ob poznih večerih skrivaj uhajal skozi okno internata in hodil vasovat na Fužine. A ta romanca ni bila po godu Fidelisu Terpincu, Tavčar je bil zaradi nje izključen iz ljubljanske gimnazije. Spomin na Emilijo pa je v njegovem srcu ostal še dolgo ter se prelil v romana Mrtva srca in Izza kongresa.

Grad Fužine je bil skozi stoletja prizorišče številnih ljubezenskih zgodb, ta tradicija se nadaljuje tudi danes, zato ni naključje, da grad ostaja priljubljen prostor porok in romantičnih srečanj, ki se simbolno navezujejo na bogato romantično preteklost Fužin.

Koliko ljubezenskih zgodb je ostalo skritih v senci grajskih zidov, ne bomo nikoli zares izvedeli. Morda nam boste kakšno iz današnjih dni razkrili prav na vodenem ogledu ter dopolnili mozaik romantičnih zgodb gradu Fužine.

Pridružite se nam še na LUV fest: Arhitektura sobivanja

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

Po razstavi vas bosta popeljala umetnostna zgodovinarka Katarina Metelko.

V času vodenega ogleda bo potekala ustvarjalna delavnica za otroke Od zatočišča do lesene hiše.

Tema delavnice bodo zatočišča in najpreprostejša arhitektura. Ogledali si bomo nekaj primerov ljudske arhitekture (kozolci, orientalska hiša), ki so navdihovali arhitekta Marjana Šorljia. Po ogledu njegove razstave, bomo razmišljali o tem, kaj hiša sploh je in kaj vse mora imeti, da se v njej dobro počutimo. Posebno pozornost bomo namenili materialom in osnovnim elementom, kot so tla, na katerih stojimo, stene, ki nas varujejo, streha, ki nas ščiti pred dežjem in soncem, in ognjišče, prostor topline, druženja in svetlobe. Ugotavljali bomo, kako so hiše prilagojene naravi, terenu in vremenu. Zanimala nas bodo bivališča, ki niso velika, a imajo vse, kar človek potrebuje. Ravno prav velike so, da lahko v njih stojiš, spiš, sediš in ustvarjaš ter gledaš v zunanji prostor. Takšni prostori človeku pomagajo, da se umiri, se umakne od hrupa in se znova poveže z naravo. Po ogledu razstave in pogovoru se bomo prepustili ustvarjanju lesenih izdelkov.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Spremljevalci otrok, vabljeni, da se nam v času ustvarjalne delavnice pridružite na vodenem ogledu razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Na Gregorjevo, ki ga povezujemo z začetkom pomladi in simboliko ljubezni ter povezovanja, vabimo na voden ogled razstav Marjan Šorli in udomačena arhitektura ter Je narava moderna?, ki ju bomo brali kot povabilo k premisleku o arhitekturi in javnem prostoru kot odnosu.

Razstavi predstavljata arhitekturne pristope, v katerih arhitektura ni namenjena izključno ljudem, temveč soustvarja skupni habitat za ljudi, druge vrste in širše ekosisteme. Na ogledu se bomo osredotočen na more-than-human pristop, ki arhitekturo in javni prostor razume kot prostor sobivanja raznovrstnih skupnosti, ljudi, živali, rastlin, mikroorganizmov, nežive narave in podnebnih procesov. Ljubezen pri tem ne nastopa kot čustvo, temveč kot etična drža in dejstvo, da naše delovanje ni ločeno od narave.

Dogodek bo priložnost za razmislek o tem, kako lahko arhitektura postane orodje skrbi in kako lahko prostor mislimo kot nekaj, kar si delimo.

V duhu LUV festa vabimo k počasnemu opazovanju, poslušanju in doživljanju razstav. Voden ogled bomo sklenili s čajanko na grajskem dvorišču, za ljubezenske napoje in sladke grižljaje bodo poskrbeli dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem.

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

Na ogled Drame bo udeležence Arhitekture v živo popeljal dr. Jure Grohar, soavtor projekta.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Začasni prostori Slovenskega narodnega gledališča Drama, ki sta jih zasnovala Anja Vidic in Jure Grohar (Vidic Grohar arhitekti), se nahajajo v kompleksu nekdanjih industrijskih hal iz šestdesetih let prejšnjega stoletja na območju Litostroja v Ljubljani. Pomemben javni kulturni program aktivira sivo cono mesta in tako, podobno kot v primerih drugih evropskih prestolnic, z vzpostavitvijo novega programskega središča »širi« mestno jedro na obrobje mesta.

Cilj projekta je bil v historičnih industrijskih objektih v okviru omejenega proračuna v 10 mesecih s trajnostno prostorsko in materialno zasnovo vzpostaviti in organizirati začasne prostore za celoten program osrednjega slovenskega gledališča. Nova arhitektura ustvarja specifičen karakter znotraj generičnega konteksta poslovno industrijske cone.

Prvi sprožilec programskih in ambientalnih sprememb na lokaciji je bil manjši bar (2017), ki so se mu pridružili športni program (2018), sodobni poslovni program (2020) ter sejemski in zabavni program (2022). Ti so območje razvili do te mere, da je postalo potencialno zanimivo za gostovanje velike kulturne institucije.

Začasna Drama vključuje osrednjo dvorano Velikega odra (361 sedišč) s pripadajočim foyerjem, bar s prodajalno kart in odprto teraso v notranjem dvorišču, dvorano Male Drame (100 sedišč) s foyerjem, pripadajoče servisne in tehnične prostore, dve vadbeni dvorani ter »paviljon« z barom za zaposlene, ki se odpira na notranje dvorišče.

Arhitekturni posegi v zgodovinsko strukturo so bili izvedeni iz recikliranih ali ponovno uporabljenih materialov s ciljem ustvariti čim manjše količine odpadkov. Lesene križno vezane plošče velikih dimenzij, uporabljene za gradnjo velikega odra, so iz termično in akustično primernega materiala, ki jih bo po spremembi namembnosti mogoče enostavno razstaviti in ponovno uporabiti pri gradnji novega objekta. Deli objekta, ki bodo ostali v uporabi tudi po prenehanju delovanja Drame na tej lokaciji, so izvedeni iz trpežnih materialov, predvsem vidnega betona: vhodni deli velikega odra in Male Drame ter »paviljon« z notranjim barom in javno teraso. Prostorska zasnova in materialna opredelitev projekta ustvarjata raznolika okolja, ki oblikujejo prepoznavno podobo novega gledališča.

—

Vidic Grohar Arhitekti delujejo od leta 2016. Biro sta ustanovila Anja Vidic, asistentka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, in dr. Jure Grohar. V svojih projektih ne sledita v naprej zastavljeni arhitekturni agendi, temveč skozi ponovno artikulacijo danih situacij svobodno razvijata nove, specifične arhitekturne, oblikovalske in kuratorske rešitve.

Kot oblikovalska kritika sta predavala na Univerzi v Limericku, University College Dublin, Univerzi za umetnost in oblikovanje MOME v Budimpešti, Tehniški univerzi v Berlinu, Università della Svizzera italiana (USI), Tehniški univerzi v Münchnu, Tehniški univerzi na Dunaju ter na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Njuno delo je bilo predstavljeno v okviru mednarodnega projekta Objects of Fascination v Bruslju (MAD Brussels) in Parizu (Pavillon de l’Arsenal) ter na dogodku New Praxes, New Tools v Ljubljani (Galerija ŠKUC), Berlinu (AEDES Metrolab) in na Dunaju (Tehniška univerza na Dunaju).

Leta 2023 sta bila z birojem Mertelj Vrabič arhitekti soavtorja slovenskega paviljona na 18. Beneškem bienalu arhitekture, ki ga je spremljal katalog, izdan pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Paviljon je bil leta 2024 ponovno postavljen v muzeju na prostem Freilichtmuseum Molfsee v Nemčiji. Nedavno sta zasnovala začasno stavbo SNG Drama Ljubljana, ki je prejela mednarodno nagrado Piranesi 2024 in bila uvrščena v ožji izbor za nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe 2026.