(Ne)vidne povezave Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja 1. 10. 2026–3. 10. 2027 Projektni prostor, MAO Za vsakim oblikovalskim izdelkom stojijo številne povezave – med znanjem, materiali, tehnologijami, proizvodnjo, uporabniki, skupnostmi in okoljem. Razstava (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja te povezave postavlja v ospredje. Razstava predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, in raziskuje, kako ter v kakšnih okoliščinah nastaja sodobno slovensko oblikovanje. Izdelki niso predstavljeni le skozi svojo končno podobo in funkcijo, temveč tudi skozi procese, delo, raziskovanje, razvoj, sodelovanja in pogoje, ki so omogočili njihov nastanek. Razstava je razdeljena v osem tematskih sklopov: Produkcijski pogoji, Od potrebe do rešitve, Sistemski proces inovacije, Dialog z materialom, Živo znanje dediščine, Oblikovanje pogojev za skupnost, Trajnost kot odnos in Od izdelka do ekosistema. ...
Odprtje razstave bo v četrtek, 21. maja, ob 18.00. Temeljni poudarki, ki jim je v svojem načrtovalskem delu dosledno sledila Biba Bertok, so funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve (zlasti tipizacija in standardizacija), tržna uspešnost in humanost bivanja. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih programov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Bila je med tistimi arhitekti in industrijskimi oblikovalci, ki so trdno zagovarjali stališče, da je oblikovanje pomemben del vsakega proizvoda. V stroki je prepoznavala dve temeljni poti: na eni strani pot vrhunskih oblikovalcev in oblikovalk, ki utirajo vizije prihodnosti, na drugi pa tistih – v slovenskem prostoru pogosto spregledanih – ki delujejo znotraj vsakdanjega življenja in proizvodnje. Kot je zapisala, so ti drugi »prizadevni oblikovalci«, ki ob dvigu estetske ravni težijo tudi k »dvigu kakovosti na vseh ravneh« – bivanja, razvoja in ...
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Pot, ki je z desetletji in z družbenimi menjavami spreminjala svoje ime – prvotna Pot ob žici okupirane Ljubljane je pozneje postala Pot spominov in tovarištva, nato Aleja spominov in tovarištva, Zeleni obroč in nazadnje POT – je spomenik okupaciji in uporu. Vendar ni le spomenik kot objekt, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura. Pot ob žici je nedokončan, nenehno spreminjajoč se projekt. Začela se je kot kolovoz po trasi žičnatega obroča, ki je Ljubljano med drugo svetovno vojno v krogu, dolgem več deset kilometrov, za 1117 dni ločil od njenega zaledja. Pot je z desetletji dobivala nove obsege, pomene in ureditve. V sedemdesetih letih so jo spremenili v alejo (po predlogu ...
Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 Odprtje razstave bo v četrtek, 18. 12., ob 19 h. Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. To stoletje so, zlasti na globalnem severu, zaznamovali modernistični ideali napredka, ki so bili utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje ter so bistveno prispevali k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. Zdi se, da je modernizem med naravo in družbo zarisal ostro ločnico: človek se je z razumom, tehnologijo in načrtovanjem postavil nad naravo, ki naj bi jo oblikoval in izkoriščal v skladu s svojimi potrebami. Tudi v arhitekturi in oblikovanju je bila narava razumljena predvsem kot nekaj, kar ...
Nedelja v MAO / 4. 10. 2026 / 11:00
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin. Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Nedelja v MAO / 4. 10. 2026 / 11:00
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko. Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave. V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica ...
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.
Vodstvo / 4. 10. 2026 / 12:00
Vabljeni na prvo javno vodstvo po razstavi (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, v MAO. Po razstavi bo vodila kustosinja Maja Dobnik. Kaj vse je potrebno, da oblikovalski izdelek sploh nastane? Kdo in kaj oblikuje pogoje zanj, od prve potrebe ali ideje do materiala, prototipa, proizvodnje in uporabe? Razstava (Ne)vidne povezave predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, vendar jih ne obravnava zgolj kot končne izdelke. V ospredje postavlja procese, znanja, sodelovanja in odnose, ki se v njih pogosto ne vidijo. Na vodstvu bomo spoznali osem tematskih sklopov razstave ter različne poti, po katerih nastajajo sodobni oblikovalski izdelki, od eksperimentiranja z materiali in tehnologijami do aktualizacije dediščine, sodelovanja s skupnostmi in razmišljanja o trajnosti. Pogledali bomo tudi, kako se lahko oblikovanje razume širše: kot proces, ki ne oblikuje le predmetov, temveč ...
Vabljeni na prvo javno vodstvo po razstavi (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, v MAO. Po razstavi bo vodila kustosinja Maja Dobnik.
Kaj vse je potrebno, da oblikovalski izdelek sploh nastane? Kdo in kaj oblikuje pogoje zanj, od prve potrebe ali ideje do materiala, prototipa, proizvodnje in uporabe?
Razstava (Ne)vidne povezave predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, vendar jih ne obravnava zgolj kot končne izdelke. V ospredje postavlja procese, znanja, sodelovanja in odnose, ki se v njih pogosto ne vidijo. Na vodstvu bomo spoznali osem tematskih sklopov razstave ter različne poti, po katerih nastajajo sodobni oblikovalski izdelki, od eksperimentiranja z materiali in tehnologijami do aktualizacije dediščine, sodelovanja s skupnostmi in razmišljanja o trajnosti. Pogledali bomo tudi, kako se lahko oblikovanje razume širše: kot proces, ki ne oblikuje le predmetov, temveč tudi odnose, pogoje in možnosti.
Vstopnina: Vsako prvo nedeljo v mesecu je vstop v naš muzej brezplačen.
Pred vodstvom po razstavi (Ne)vidne povezave vabljeni tudi na vodeni ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst., ki bo ob 11.00. Po razstavi bo vodila kustosinja Špela Šubic. V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.
Vabljeni na prvo javno vodstvo po razstavi (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, v MAO. Po razstavi bo vodila kustosinja Maja Dobnik.
Kaj vse je potrebno, da oblikovalski izdelek sploh nastane? Kdo in kaj oblikuje pogoje zanj, od prve potrebe ali ideje do materiala, prototipa, proizvodnje in uporabe?
Razstava (Ne)vidne povezave predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, vendar jih ne obravnava zgolj kot končne izdelke. V ospredje postavlja procese, znanja, sodelovanja in odnose, ki se v njih pogosto ne vidijo. Na vodstvu bomo spoznali osem tematskih sklopov razstave ter različne poti, po katerih nastajajo sodobni oblikovalski izdelki, od eksperimentiranja z materiali in tehnologijami do aktualizacije dediščine, sodelovanja s skupnostmi in razmišljanja o trajnosti. Pogledali bomo tudi, kako se lahko oblikovanje razume širše: kot proces, ki ne oblikuje le predmetov, temveč tudi odnose, pogoje in možnosti.
Vstopnina: Vsako prvo nedeljo v mesecu je vstop v naš muzej brezplačen.
Pred vodstvom po razstavi (Ne)vidne povezave vabljeni tudi na vodeni ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst., ki bo ob 11.00. Po razstavi bo vodila kustosinja Špela Šubic. V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.
Festival / 8. 10. 2026 / 12:00
O FESTIVALU RAZPOKA Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja. Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža. Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom. Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič. Gostujoča kuratorica: Helena Koder PROGRAM Prvi dan osrednjega programa 12:00 delavnica: Palimpsestni prt iz ...
O FESTIVALU RAZPOKA
Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja.
Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža.
Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom.
Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič.
Gostujoča kuratorica: Helena Koder
PROGRAM
Prvi dan osrednjega programa
12:00 delavnica: Palimpsestni prt
iz starih kuhinjskih krp bomo izdelali skupnostni prt, ki ga bomo v tehniki sitotiska potiskali s slogani in motivi na temo ‘manjše zlo’. Prt bo za en večer postal prizorišče večerje festivala Razpoka, ob katerem bomo delili misli, želje in grižljaje. Naslednji dan bomo prt znova razdelili na manjše kose in jih poslali v svet, kjer bodo za vedno spremenjeni zaživeli novo življenje.
Delavnico vodi: Urška Alič
Za udeležbo je potrebna prijava do 4.10.2026 oziroma do zapolnitve mest na povezavi.
16:00 3 x dobra prenova
Predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava.
Predstavljeni primeri: Stičišče kultur Libertas (ARP), Prešernova domačija v Vrbi (Atelje Ostan Pavlin), Kulturni dom v Stari Fužini (OFiS)
18:00 Victor Boye Julebæk: Kultiviranje tega, kar je pri roki
Predavanje
Victor Boye Julebæk, arhitekt in doktor znanosti, je izredni profesor ter vodja magistrskega programa »Kulturna dediščina, transformacija in konservatorstvo« na Inštitutu za arhitekturo in kulturo Danske kraljeve akademije. Victor se v svojem delu prek raziskovanja in poučevanja ukvarja z materialnimi praksami, kulturami in ekologijami arhitekture tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega, uporabnega vidika. Raziskovalno delo poteka v okviru Centra za trajnostno gradbeno kulturo, poučevanje pa se osredotoča na arhitekturo preobrazb.
19:00 Mesto pod soncem: Matevž Čelik, Danilo Milovanović, Ana Svetel
pogovor
Trije pogledi, tri misli, eno mesto. V kratkih deset minut trajajočih predavanjih bodo misli o svojih mestih povzeli trije vrhunski sogovorniki, opazovalci in komentatorji urbanega dogajanja: etnologinja in antropologinja Ana Svetel, arhitekt Matevž Čelik ter umetnik Danilo Milovanović. Sledi kratka razprava o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji ima dostop do mesta in kje je v vsem skupaj moč najti svoje lastno mesto pod soncem.
20:00 Ozimnica za hude čase: večerni prigrizek
Vlaganje, fermentacija, osoljevanje, vkuhavanje – nabor okusnih shranjenih živil bo osvežil spomin na tehnike shranjevanja hrane, ki bodo morda že kmalu znova bistvene za ohranjanje moči v času slabih letin.
O FESTIVALU RAZPOKA
Letos jeseni se z razširjenim programom in poglobljenimi uvidi vrača festival Razpoka, prvi slovenski festival prenove in trajnostnega bivanja.
Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža.
Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom.
Kuratorja festivala: Ajda Bračič in Andraž Keršič.
Gostujoča kuratorica: Helena Koder
PROGRAM
Prvi dan osrednjega programa
12:00 delavnica: Palimpsestni prt
iz starih kuhinjskih krp bomo izdelali skupnostni prt, ki ga bomo v tehniki sitotiska potiskali s slogani in motivi na temo ‘manjše zlo’. Prt bo za en večer postal prizorišče večerje festivala Razpoka, ob katerem bomo delili misli, želje in grižljaje. Naslednji dan bomo prt znova razdelili na manjše kose in jih poslali v svet, kjer bodo za vedno spremenjeni zaživeli novo življenje.
Delavnico vodi: Urška Alič
Za udeležbo je potrebna prijava do 4.10.2026 oziroma do zapolnitve mest na povezavi.
16:00 3 x dobra prenova
Predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava.
Predstavljeni primeri: Stičišče kultur Libertas (ARP), Prešernova domačija v Vrbi (Atelje Ostan Pavlin), Kulturni dom v Stari Fužini (OFiS)
18:00 Victor Boye Julebæk: Kultiviranje tega, kar je pri roki
Predavanje
Victor Boye Julebæk, arhitekt in doktor znanosti, je izredni profesor ter vodja magistrskega programa »Kulturna dediščina, transformacija in konservatorstvo« na Inštitutu za arhitekturo in kulturo Danske kraljeve akademije. Victor se v svojem delu prek raziskovanja in poučevanja ukvarja z materialnimi praksami, kulturami in ekologijami arhitekture tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega, uporabnega vidika. Raziskovalno delo poteka v okviru Centra za trajnostno gradbeno kulturo, poučevanje pa se osredotoča na arhitekturo preobrazb.
19:00 Mesto pod soncem: Matevž Čelik, Danilo Milovanović, Ana Svetel
pogovor
Trije pogledi, tri misli, eno mesto. V kratkih deset minut trajajočih predavanjih bodo misli o svojih mestih povzeli trije vrhunski sogovorniki, opazovalci in komentatorji urbanega dogajanja: etnologinja in antropologinja Ana Svetel, arhitekt Matevž Čelik ter umetnik Danilo Milovanović. Sledi kratka razprava o tem, kdo in pod kakšnimi pogoji ima dostop do mesta in kje je v vsem skupaj moč najti svoje lastno mesto pod soncem.
20:00 Ozimnica za hude čase: večerni prigrizek
Vlaganje, fermentacija, osoljevanje, vkuhavanje – nabor okusnih shranjenih živil bo osvežil spomin na tehnike shranjevanja hrane, ki bodo morda že kmalu znova bistvene za ohranjanje moči v času slabih letin.
Muzej v skupnosti / 8. 10. 2026 / 17:00
Na ustvarjalni delavnici si boste lahko izdelali unikatno značko. Z risanjem, pisanjem, rezanjem in sestavljanjem različnih vzorcev ter motivov bomo ustvarili male umetnine, ki jih bomo s pomočjo naprave za izdelovanje značk spremenili v priponke. Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici. Dogodek je brezplačen. Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
Na ustvarjalni delavnici si boste lahko izdelali unikatno značko. Z risanjem, pisanjem, rezanjem in sestavljanjem različnih vzorcev ter motivov bomo ustvarili male umetnine, ki jih bomo s pomočjo naprave za izdelovanje značk spremenili v priponke.
Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici.
Dogodek je brezplačen.
Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
Na ustvarjalni delavnici si boste lahko izdelali unikatno značko. Z risanjem, pisanjem, rezanjem in sestavljanjem različnih vzorcev ter motivov bomo ustvarili male umetnine, ki jih bomo s pomočjo naprave za izdelovanje značk spremenili v priponke.
Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici.
Dogodek je brezplačen.
Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.