Avgusta se gostujoča šola AA Nanoturizem tretje leto zapored vrača v Ljubljano, kjer bo nadaljevala raziskovanje mesta skozi arhitekturno opazovanje, kritični turizem in specifične intervencije, osredotočene na delo Jožeta Plečnika. Na podlagi odkritij in sodelovanj iz prejšnjih izvedb se letošnji program osredotoča na Plečnikove mikroambiente, intimne prostorske trenutke, pragove in skrbno koreografirane situacije, ki zaznamujejo vsakdanje življenje v mestu.

Čeprav je Plečnikovo delo pogosto mogoče razumeti skozi spomenike, asemblaže in urbane geste, leži moč njegovih posegov v manjšem merilu: nadstrešek Tržnice, bregovi Ljubljanice, ki reko približujejo meščanom, ter piramide in obeliski, ki označujejo osi v mestu, so le nekateri primeri. Ti prostorski elementi, zasnovani za drugačen družbeni in politični kontekst, danes delujejo v mestu, ki ga spreminjajo turizem, podnebni pritiski, nove oblike javne uporabe ter spreminjajoče se razumevanj dediščine in avtorstva.

Udeleženci delavnice bodo raziskovali izbrane lokacije v Ljubljani, kot sta Piramida na Mirju ali posegi na Vegovi ulici, kjer Plečnikova dela že oblikujejo vsakdanje urbano doživetje. Vsaka lokacija bo obravnavana kot živo, spreminjajoče se prostorsko okolje, ki bo oživljeno z vzpostavitvijo sodobnega arhitekturne intervencije v merilu 1:1, ki odraža, razširja, izkrivlja ali kritično ponovno interpretira Plečnikove urbane posege. Intervencije, zasnovane kot prostorski spremljevalci, razvite skozi natančno opazovanje, oblikovanje in gradnjo na kraju samem, bodo skušale razkriti, kako se prostorske razmere pogajajo, prilagajajo ali izpodbijajo v sodobnem urbanem življenju.

Simpozij | 28. avgust 2026 | 15.00–18.00

SODELUJOČI

Vid Žnidaršič: Učiti se od Plečnika

Vid Žnidaršič je arhitekt, arhitekturni zgodovinar in pedagog, ki deluje v Londonu. Poleg programa AA Nanoturizem Visiting School, ki ga vodi, deluje tudi kot strokovni sodelavec na magistrskem študiju (MArch) Univerze v Cambridgeu in vodja seminarja v prvem letniku na Architectural Association v Londonu. Njegovo poučevanje v Združenem kraljestvu in Sloveniji pogosto črpa iz opusa Jožeta Plečnika, v sklopu pedagoškega dela pa raziskuje, kako arhitekturne in urbanistične intervencije ostajajo generativne v sodobnem arhitekturnem izobraževanju – o čemer bo govoril na letošnjem simpoziju.

Fanny Bruckbauer, David Eibensteiner, Dora Janušič in Larissa Silva Lopes: Nov namen, nova interpretacija

Mednarodna skupina študentov in arhitektov (TU Wien, UL FA, Clancy Moore Architects), ki se je povezala na delavnici AA Nanoturizem 2024. Pod mentorstvom AA Nanoturizma ter ob podpori Plečnikove hiše so razvili publikacijo Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani ter spremljajočo razstavo.

Na simpoziju bo Dora Janušič v imenu skupine predstavila njihov skupni raziskovalni projekt, publikacijo ter razstavo. Prispevek raziskuje Plečnikovo uporabo spolije ter njegove metode recikliranja in reinterpretacije materialne dediščine. S tem ponuja nov pogled na Plečnikovo delo, nevidne povezave v Ljubljani in v sodobni razvoj mesta.

Klaske Havik: Plečnikov izmišljen dnevnik 

Klaske Havik je profesorica metod analize in domišljije na Fakulteti za arhitekturo v Delftu. Med njenimi publikacijami so Urban Literacy (2014) ter zbirki Architectural Positions (2009) in Writingplace (2016). Bila je urednica arhitekturnih revij de Architect in OASE ter ustanovila revijo Writingplace Journal for Architecture and Literature.

Na simpoziju bo Plečnikovo delo v Ljubljani predstavila kot dvojni opus, v katerem se prepletajo zgodbe arhitekta in mesta. Skozi literarno rekonstrukcijo bo raziskovala, kako je Plečnik v srednje veliko mesto prek mikro intervencij vnesel metropolitanske ambicije, ureditve nabrežij Ljubljanice in velike urbanističnih geste (Tromostovje, NUK, Žale) ter s tem ustvaril prostorske fragmente in pripovedne niti za vsakdanje izkušnje njegovih prebivalcev.

Eva Gusel: Plečnik in njegov dvojnik: Repeticija kot arhitekturna operacija

Eva Gusel je arhitektka in publicistka, ki deluje na področjih arhitekturnega projektiranja, arhitekturne kritike in teorije, s poudarkom na raziskovanju sodobnih arhitekturnih in drugih ustvarjalnih praks. Je soavtorica več razstav in prenov, med drugim prenove odvetniških pisarn v Metalki, ki je bila nominirana za Plečnikovo medaljo.

Njeno predavanje na letošnjem simpoziju raziskuje podvajanje in ponavljanje kot značilno operacijo v Plečnikovi arhitekturi. Namesto preprostega izposojanja iz zgodovine Plečnik znova in znova kopira, preoblikuje in celo posnema samega sebe, s čimer podvajanje spreminja v igrivo in presenetljivo sodobno projektantsko metodo.

Miloš Kosec: Plečnikova literarna kritika

Miloš Kosec je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključil leta 2014 v Ljubljani z nalogo »Ruševine kot arhitekturni objekti«, doktorat pa leta 2019 na Birkbeck Collegu Univerze v Londonu z doktorsko disertacijo »Pasivizem: aktivizem in pasivnost v sodobni arhitekturi«. Je tudi kurator in kritik. Njegovo raziskovanje se osredotoča na zgodovino modernizma, politiko in spomenike, propadanje in rušenje, dediščino, pojem pasivnosti ter nematerialne intervencije v prostoru.

Prispevek na letošnjem simpoziju bo odprl vprašanje o literaturi kot polju arhitekture. Zakaj je ponovno branje literature Jožeta Javorška in Lojzeta Kovačiča ključno, da Plečnika osvobodimo spon »večne« ikone in tržnega blaga ter ga vržemo v sredo konfliktnega urbanega življenja?

Fotografska razstava Na mladih svet stoji. je plod sodelovanja Muzeja v skupnosti, ki ga v MAO razvijamo s prebivalci in ustanovami soseske Nove Fužine. Pod mentorstvom tandema Najlepše mesto na svetu (Matjaž Rušt in Robert Marin) so avtorji na delavnicah analogne fotografije raziskovali celovit fotografski proces, vse od razumevanja tehničnih vidikov in vsebine do selekcije podob in oblikovanja končne serije.

Razstava povezuje javni prostor med sosesko in muzejem ter hkrati udejanja ideje programa Muzeja v skupnosti, ki spodbuja srečevanja, pogovore in sodelovanje med lokalnimi prebivalci, ustvarjalci, obiskovalci muzeja in strokovnjaki. Teme arhitekture in oblikovanja se v tem kontekstu vzpostavljajo skozi neposredno izkušnjo mladih ter razkrivajo svež vpogled v življenje in dinamiko širše soseske muzeja.

Po razstavi vas bo vodila Sara Martinšek, pomočnica kustosinje razstave.

Z ladjico se bomo podali na družinsko raziskovalno plovbo po Ljubljanici in mesto opazovali z redkeje doživete rečne perspektive. Med plovbo bomo občudovali mostove, nabrežja in arhitekturne podrobnosti, ki jih s kopnega pogosto spregledamo, prisluhnili šumenju vode in zgodbam, povezanim z reko. Obudili bomo Prešernove verze o Povodnem možu in spoznali pripoved o Briareju, skrivnostni pošasti z Barja. Otroci bodo med potjo iskali zmaje in zanimive podrobnosti na mostovih ter s preprostimi risarskimi nalogami skicirali stebre in detajle, ki nas bodo spremljalo vzdolž poti.

Vstopnice za ogled: odrasli – 15 eur; otroci, šolarji, dijaki: 8 –  eur.

Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si

Po vzoru pastirskih bajt je Plečnikov učenec arhitekt Vlasto Kopač na zahodnem delu Velike planine zasnoval več tipov počitniških hiš. Koče nimajo številk, temveč so poimenovane po gorskem rastlinju in živalih. Pri načrtovanju je ohranjal tradicijo in hkrati upošteval potrebe sodobnega časa. Izhajal je iz spoznanja, da se človek bolje počuti v manjši, leseni, po človeškem merilu ukrojeni koči kot v velikem planinskem hotelu. Ogledali si bomo arhitektove skice, načrte in fotografije, ki jih hranimo v muzeju, nato pa izdelali maketo lesene hiše.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Po gradu bo vodila Katarina Metelko.

Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €