Odprtje razstave bo v četrtek, 21. maja, ob 18.00.    Temeljni poudarki, ki jim je v svojem načrtovalskem delu dosledno sledila Biba Bertok, so funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve (zlasti tipizacija in standardizacija), tržna uspešnost in humanost bivanja. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih programov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji.   Bila je med tistimi arhitekti in industrijskimi oblikovalci, ki so trdno zagovarjali stališče, da je oblikovanje pomemben del vsakega proizvoda. V stroki je prepoznavala dve temeljni poti: na eni strani pot vrhunskih oblikovalcev in oblikovalk, ki utirajo vizije prihodnosti, na drugi pa tistih – v slovenskem prostoru pogosto spregledanih – ki delujejo znotraj vsakdanjega življenja in proizvodnje. Kot je zapisala, so ti drugi »prizadevni oblikovalci«, ki ob dvigu estetske ravni težijo tudi k »dvigu kakovosti na vseh ravneh« – bivanja, razvoja in ...

Fotografska razstava Na mladih svet stoji. je plod sodelovanja Muzeja v skupnosti, ki ga v MAO razvijamo s prebivalci in ustanovami soseske Nove Fužine. Pod mentorstvom tandema Najlepše mesto na svetu (Matjaž Rušt in Robert Marin) so avtorji na delavnicah analogne fotografije raziskovali celovit fotografski proces, vse od razumevanja tehničnih vidikov in vsebine do selekcije podob in oblikovanja končne serije.   Skozi tematske naloge so udeleženci opazovali lastno okolje, beležili vsakdanje situacije in osebne poglede. Analogni pristop je pri tem odigral ključno vlogo, saj je proces upočasnil ter jih postavil v bolj potrpežljiv in premišljen odnos do ustvarjanja. Ker rezultat ni viden takoj, se pozornost preusmeri od končnega izdelka k samemu procesu – opazovanju, refleksiji, eksperimentiranju. Fotografija tako postane orodje razumevanja prostora, osebnih doživetij, skupnosti in spodbuja mlade, da razvijajo lasten ustvarjalni izraz.   Razstava povezuje javni ...

V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Pot, ki je z desetletji in z družbenimi menjavami spreminjala svoje ime – prvotna Pot ob žici okupirane Ljubljane je pozneje postala Pot spominov in tovarištva, nato Aleja spominov in tovarištva, Zeleni obroč in nazadnje POT – je spomenik okupaciji in uporu. Vendar ni le spomenik kot objekt, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura. Pot ob žici je nedokončan, nenehno spreminjajoč se projekt. Začela se je kot kolovoz po trasi žičnatega obroča, ki je Ljubljano med drugo svetovno vojno v krogu, dolgem več deset kilometrov, za 1117 dni ločil od njenega zaledja. Pot je z desetletji dobivala nove obsege, pomene in ureditve. V sedemdesetih letih so jo spremenili v alejo (po predlogu ...

Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979   Odprtje razstave bo v četrtek, 18. 12., ob 19 h.   Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.   To stoletje so, zlasti na globalnem severu, zaznamovali modernistični ideali napredka, ki so bili utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje ter so bistveno prispevali k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. Zdi se, da je modernizem med naravo in družbo zarisal ostro ločnico: človek se je z razumom, tehnologijo in načrtovanjem postavil nad naravo, ki naj bi jo oblikoval in izkoriščal v skladu s svojimi potrebami. Tudi v arhitekturi in oblikovanju je bila narava razumljena predvsem kot nekaj, kar ...